Med 8. in 19. avgustom 2022 je na čudoviti irski univerzi National University of Ireland Galway (v času pisanja že preimenovana v University of Galway) potekala poletna šola ESSLLI oziroma European Summer School of Logic, Language and Information, ki pod okriljem združenja FoLLI vsako leto poteka v drugem evropskem mestu. Poletna šola, ki je bila letos že 33. zapovrstjo, med sabo interdisciplinarno povezuje znanja in veščine s treh krovnih področij, to so logika, jezik in računalništvo. Kot vsako leto so bila tudi letos na voljo različna predavanja, ki so bile razvrščena v tri interdisciplinarne tire: logika in jezik, logika in računalništvo, jezik in računalništvo. Na voljo je bilo kar 7 temeljnih, 16 osnovnih in 18 naprednih predavanj ter 4 ‘delavnice’, vsak dan pa je potekala tudi študentska sekcija, kjer so študenti predstavljali lastne raziskave. Poleg predavanj so organizatorji priredili še tekmo galskega nogometa, piknik, irski večer, in štiri večerna predavanja.

V prvem tednu sem se udeležila predavanj Argument Mining between NLP and Social Sciences (Rudarjenje argumentov v obdelavi naravnega jezika in v družboslovju), Hands-on Distributional Semantics for Linguists using R (Uporabna distribucijska semantika za jezikoslovce z uporabo orodja R) ter Cognitive and Computational Models of Abstractness (Kognitivni in računalniški modeli abstraktnosti). Pri prvem sta predavateljici Gabriella Lapesa in Eva Maria Vecchi predstavili osnove teorij in logike argumentacije, predstavili pomembne raziskave na področju rudarjenja in avtomatizacije rudarjenja argumentov ter izpostavili tudi pomembnost zavedanja pristranskosti pri samodejnih metodah in umetni inteligenci. V praktično usmerjenem predavanju o distribucijski semantiki sta predavateljici Stephanie Evert in Gabriella Lapesa predstavili osnove pridobivanja vektorskih reprezentacij besed na podlagi distribucijske semantike, tj. na podlagi pogostosti pojavitev ali sopojavitev, predstavili nekatere značilnosti tovrstnega vektorskega prostora ter nam omogočili praktično uporabo vektorjev z vajami v programskem jeziku R. Pri tretjem predavanju sta Diego Frassinelli in Sabine Schulte Im Walde predstavila temeljne pojme konkretnosti in abstraktnosti, jih navezala na druge termine, kot so specifičnost, splošnost, predstavljivost ipd, predstavila različne obstoječe baze človeških in polsamodejno pridobljenih ocen abstraktnosti ter prav tako ponudila praktične vaje v programskem jeziku R, na koncu pa sta predstavila različne načine uporabe ocen abstraktnosti pri drugih opravilih (npr. za samodejno prepoznavanje prenesenega jezika, samodejno prepoznavanje slik).

V drugem tednu sem se sprva želela udeležiti dveh predavanj, Graphs, Computation and Language (Grafi, računalništvo in jezik) in Creating and Maintaining High-Quality Language Resources (Izdelava in hranjenje visokokakovostnih jezikovnih virov). Po dveh dneh sem prvo predavanje opustila zaradi prevelike matematično-logične podkrepljenosti predavanj in prevelike hitrosti podajanja snovi. Drugo predavanje je vodil izvrstni predavatelj Valerio Basile, ki nam je najprej predstavil različne vrste jezikovnih virov, nato pa smo se spoznali z različnimi načini označevanja korpusov, tehnik za poenotenje ocen in metod za izračunavanje strinjanja med ocenjevalci. Zadnji dan je predstavil še meni izjemno zanimiv, razstirajoč pogled oziroma priporočilo za hranjenje podatkov, »perspektivizem«, ki zagovarja ohranjanje izvirnih ocen posamičnih ocenjevalcev ter tako, namesto da samo privzame večinsko mnenje, nudi vpogled tudi v mnenje manjšine ali različnih podskupin človeških ocenjevalcev. Pred zadnjim večernim predavanjem Samsona Abramskyja o kvantnem računanju sem poslušalce povabila še na prihodnjo šolo ESSLLI, ki bo med 31. avgustom in 11. julijem 2023 potekala v Ljubljani.

Poletna šola je bila izvrstna izkušnja. Za razliko od lanskega leta, ko je šola potekala po spletu, se je bilo letos mogoče organsko spoznavati, družiti in debatirati tako s soudeleženci šole kot tudi z organizatorji in predavatelji. Na šoli sem tako poleg novih vpogledov in znanj pridobila še veliko poznanstev z vseh koncev sveta.
Za konec bi se rada zahvalila društvu SDJT za podeljeno štipendijo, ki mi je omogočila to neprecenljivo izkušnjo.

Mojca Brglez

Poletna šola digitalne humanistike v Leipzigu, ESU Culture & Technology, je letos med 1. in 12. avgustom ponovno potekala v živo. Kljub temu pa so trenutne okoliščine nekoliko okrnile izvedbo. Dr. Elisabeth Burr nas je tako pred začetkom šole obvestila, da zaradi naraščajočih stroškov in omejenih sredstev za izvedbo poletne šole žal ni bilo mogoče izvesti vseh delavnic, zaradi epidemije pa je bil kasneje del delavnic tudi prekinjen. Sama sem imela srečo, saj je delavnica XML-TEI, ki sem jo obiskovala oba tedna, potekala nemoteno.

V dveh tednih smo pod vodstvom dr. Alexa Bia najprej spoznali osnove XML-TEI, nato pa smo v drugem tednu lahko svoje pridobljeno znanje tudi delno uporabili na lastnem gradivu. Najprej smo se seznanili s prednostmi označevanja XML-TEI v primerjavi z XML. Profesor nam je predstavil pretekla gradiva udeležencev, ki so bila obogatena z XML-TEI, mdr. književna dela, arhivske dokumente. Podrobneje smo se seznanili s strukturo dokumentov XML in skladnjo XML, z dokumenti DTD in CSS ter spoznali spletne strani z napotki in rešitvami pogostih težav. Prvi del delavnice je bil bolj teoretično naravnan, v drugem pa smo se preizkusili v kodiranju besedila pesmi, e-pošte in dramskega dela. Seznanili smo se s funkcijami iskanja v besedilu. Spoznali smo orodja, kot so Oxygen in XML Editor, pri čemer smo večinoma uporabljali XML Editor in Notepad++.

V popoldanskih urah smo lahko poslušali vabljena predavanja z različnih področij digitalne humanistike, tako da smo lahko dobili vpogled v področja, s katerimi se sicer ne ukvarjamo. Program so popestrile tudi predstavitve projektov in plakatov, kjer smo lahko videli, kako lahko teoretično znanje uporabimo na praktičnih primerih. K poglabljanju znanja in timskemu duhu so pripomogle posebne tedenske delavnice, kjer smo lahko na ustvarjalen način predstavili, kar smo se naučili. Naša skupina je pripravila pregled poletne šole na bolj humoren način, in sicer s predstavitvijo memov in zabavne glasbe, ki izražajo veselje ter frustracijo ob validaciji XML-dokumentov – s čimer smo, na naše presenečenje, prepričali tudi strokovno žirijo. Organizatorji so prav tako veliko udeležencev nagradili s privlačnimi darili; v okviru loterije je mdr. bilo možno dobiti tudi enoletno licenco za program Oxygen.

Skoraj vsak dan so poleg delavnic potekale tudi spremljevalne aktivnosti. Tako smo si lahko ogledali univerzitetno knjižnico, egipčanski muzej, muzej moderne zgodovine, muzej tiskane umetnosti in narodno knjižnico, v nedeljo pa je bila organizirana ekskurzija na bližnje jezero. Vsak drugi večer smo imeli skupne večerje, kjer smo udeleženci stkali prijateljske vezi in izmenjali izkušnje s področja digitalne humanistike.

Žal je v okviru poletne šole mogoče izbrati le eno dvotedensko ali dve enotedenski delavnici, saj vse potekajo simultano. Zato so verjetno najbolj dragocena izkušnja poletne šole prav »poskusna predavanja«, kjer smo lahko prisluhnili predstavitvam štirih različnih delavnic, ki jih sicer nismo izbrali. S predavatelji smo lahko navezali stike in tako pridobili informacije o gradivu, ki ga priporočajo, ali siceršnje napotke pri našem delu.

Simona Majhenič

Od 2. do 13. julija je prek spleta potekala 11. poletna šola iz digitalne humanistike s sedežem na Univerzi v Leipzigu. Ker so morali organizatorji pod vodstvom prof. Elisabeth Burr lansko poletno šolo zaradi omejitev povezanih s korona virusom odpovedati, so program prestavili na letošnje poletje v upanju, da jo bodo lahko izvedli v živo. Ob neprijetni novici, da Univerza v Leipzigu do začetka poletne šole še ne bo odprta za tujce, pa so morali kljub prvotnemu optimizmu le nekaj tednov pred začetkom prilagoditi program in poletno šolo prestaviti v digitalno okolje. Novica nas je vse, tako udeležence kot predavatelje, zelo razočarala, a poletna šola je bila kljub temu zelo pestra.

V dveh tednih programa so se poleg vsakodnevnih delavnic zvrstile tudi predstavitve projektov posameznih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, okrogla miza ter predavanja z različnih področij digitalne humanistike. Ker smo bili udeleženci in sodelujoči zaradi omejitev prikrajšani za neformalna druženja in popoldanske aktivnosti, so organizatorji poskrbeli za virtualna vodstva po knjižnicah in muzejih. Dopisovali smo si lahko na spletni platformi Slack, ob večerih pa smo se družili na platformi Topia. Ob koncu vsakega tedna so bile organizirane predstavitve skupin, kjer smo dobili priložnost, da se predstavimo na bolj neformalen in ustvarjalen način. Na ta način smo se kljub temu, da smo bili prikrajšani za stik v živo, dobro spoznali med seboj in spletli mnoga spletna prijateljstva. Tudi letos se je poletne šole udeležilo več kot 100 udeležencev. Mnogi med njimi se na poletno šolo vedno znova vračajo, kar nam je zbudilo upanje, da se bomo lahko prihodnje leto srečali v živo.

Na letošnji poletni šoli je bilo sprva na voljo 11 delavnic, pozneje pa so predavatelji dve odpovedali zaradi nemogoče izvedbe na daljavo. Delavnice so ponujale zelo raznovrstne pristope k digitalni humanistiki, saj je poletna šola namenjena širokemu spektru raziskovalcev z različnih področij; arheologije, zgodovine, sociologije, geografije, literarnih ved, jezikoslovja idr. Večina delavnic se je posvečala pripravi, obdelavi in analizi podatkovnih zbirk z uporabo različnih programov in programskih jezikov, kot so XML (TEI), R, CATMA idr. Sama sem se udeležila delavnice Distant Reading in R. Analyse the text & visualize the Data, kjer smo se učili izluščiti in analizirati podatke s pomočjo orodij v statističnem programskem jeziku R in okolju RStudio, ki omogoča analizo in vizualizacijo podatkov. V prvem tednu nam je predavatelj Simone Rebora predstavil R in več paketov v sklopu razvojnega okolja RStudio, ki so nam omogočili procesiranje naravnega jezika, analizo sentimenta, stilometrične analize in modeliranje tem. V drugem tednu nam je predavatelj Giovanni Pietro Vitali predstavil različne metode mapiranja in analize omrežij. Poleg Rstudia smo uporabljali tudi druge programe, ki so nam omogočali boljšo pripravo podatkovnih baz in vizualizacijo pridobljenih zemljevidov in omrežij (mdr. Qgis in Gephi). Kljub velikemu obsegu snovi smo imeli tekom delavnice veliko časa in priložnosti, da smo predstavljene metode preizkusili tudi na lastnih korpusih in bazah podatkov, če so nam bile te na voljo. Sama sem tekom delavnice nekatere metode preizkusila na besedilih iz slovenskega dela ELTeC korpusa.

Udeleženci smo se z digitalno humanistiko poleg delavnic spoznavali tudi prek predstavitev plakatov, projektov, predavanj in okrogle mize. Predstavitve projektov so bile dobra priložnost, da smo dobili uvid v konkretne primere aplikacij digitalnohumanističnih metod na projektih z raznolikih področij (mdr. postavljanje DH infrastrukture v Turčiji, zbiranje podatkov o žrtvah holokavsta, problemi s z multimedijskimi in večjezičnimi bazami podatkov ipd.) Poleg predstavitev projektov smo poslušali tudi predavanja strokovnjakov, ki so reflektirala trenutno stanje digitalne humanistike po svetu.

Poletna šola v Leipzigu predstavlja odlično priložnost, da se z digitalno humanistiko pobližje seznanijo popolni novinci na tem področju, svoje znanje pa poglobijo tudi tisti, ki se z digitalnimi metodami ukvarjajo že dalj časa. Pomemben aspekt poletne šole je pridobivanje praktičnega znanja ob delu z lastnim materialom ter hkrati teoretičen premislek o pomenu, prihodnosti in trenutnih zagatah digitalne humanistike. Organizatorji so ob začetku in koncu našega dvotedenskega druženja poudarili, da je spletanje dolgotrajnih prijateljskih in profesionalnih vezi eden najpomembnejših ciljev poletne šole in izrazili strah, da ravno ta del ob prenosu v spletno okolje najbolj trpi.

Lucija Mandić

V Sofiji je med 6. in 17. avgustom potekala 30. Evropska poletna šola logike, jezika in informatike. Skoraj dva tedna so v treh nadstropjih rektorata Univerze v Sofiji v centru mesta od jutra do večera potekala predavanja o najrazličnejših prepletih področij logike, računalništva, jezikoslovja in kognitivnih ved. Mojo izkušnjo poletne šole sta obravnavali dve področji: prvo je distribucijska semantika, drugo pa Bayesovske metode.

V prvem tednu je profesor Stefan Evert, profesor na Univerzi v Erlangenu in Nurembergu, na predavanjih o distribucijski semantiki slušateljem podal robustni uvod v področje, od metod za računanje distribucijskih modelov, primerov rabe tovrstnih modelov v praksi in najsodobnejših pristopov (npr. Word2vec) pa do vpetosti gradnje modelov v delotok označevanja korpusov. Hitro je postalo tudi jasno, da za nadaljnji razvoj na tem področju slušatelji potrebujejo znanje linearne algebre, pri čemer si predstavljam, da je veliko humanistično usmerjenih udeleženih pokimalo in v zapiske vstavilo simbol s pomenom »Preberi več o tem kasneje ali poišči način, kako naslednje leto dobiti kreditne točke za predavanje o tem.« Prvo sem med odmori, drugo nameravam.

V prvem tednu je prav tako potekalo predavanje Gregoryja Scontrasa, docenta na Univerzi v Kaliforniji, ki je predaval o verjetnostnih modelih razumevanja naravnega jezika. Gre se za zelo produktiven preplet Bayesovskih metod in eksperimentalnega jezikoslovja na področju raziskovanja pragmatike. Natančneje smo obravnavali Baysovski model racionalnih govornih dejanj, ki precej uspešno modelira rezultate različnih raziskav na področju pragmatike. Na primer, če mi sogovorec pove, da je pojedel nekaj kosov skupne torte, lahko sklepam, da je uvidevno pustil nekaj tudi zame, čeprav bi čisto formalno gledano »nekaj kosov« lahko pomenilo tudi »vse kose«. Iz kognitivnega vidika pa je s tem modelom tesno povezana sposobnost teorije uma (predvidevanja miselnega stanja sogovornika), ki je do neke mere bila formalizirana v jeziku Bayesovskih enačb.

V drugem tednu sem obiskoval predavanje o računalniškem procesiranju večbesednih izrazov, ki se je na koncu izkazalo kot posrečeno in aplikativnejše nadaljevanje predavanja o distribucijski semantiki. Carlos Ramisch (Univerza Aix Marseille), Agata Savary (Univerza v Toursu) in Aline Villavicencio (Univerza v Essexu in Univerza Rio Grande do Sul) so predavale o kriterijih za večbesedne izraze in označenih zbirkah v večih jezikih (med njimi tudi slovenščina), ki so nastale v okviru projekta PARSEME ter o rabi distribucijskih modelov za odkrivanje večbesednih izrazov.

V istem tednu sta Michael Franke, profesor na Univerzi v Osnabrücku, in Michael Henry Tessler, postdoktorski sodelavec na Univerzi v Stanfordu, predavala o verjetnostnem modeliranju na področju semantike in pragmatike. Po eni strani je šlo za podaljšek Bayesovskega predavanja iz prvega tedna, saj s(m)o slušatelji uporabljali WebPPL, na Javascriptu temelječ verjetnostni programski, ki je bil uporabljen tudi pri predavanju o verjetnostnem razumevanju jezika. Po drugi strani pa je to predavanje bilo močneje usmerjeno v nekatere metode in vrednosti verjetnostnih modelov nasploh in možnosti, ki jih ponuja WebPPL.

Velik del udeležencev poletne šole so predstavljali študenti in študentke, ki opravljajo magisterije ali doktorate na področju računalniškega jezikoslovja ali podobnih smeri, zame pa je poletna šola predstavljala priložnost izobraževanja na področjih, ki so v slovenskem prostoru organizirana priložnostno ali fragmentirano med različnimi fakultetami. Olajševanje dostopnosti in organizacija tovrstnih dogodkov sta ključna za vzpostavitev meddisciplinarnega dialoga med področjema računalništva in jezikoslovja, slovenščina pa kot manjši in morfološko bogati jezik ponuja procesiranju jezika nove izzive, obratno pa grajenje infrastrukture za procesiranje slovenščine odpira vrata široki paleti jezikovnih tehnologij.

Zoran Fijavž

Evropska poletna univerza iz digitalne humanistike na Univerzi v Leipzigu je ena od petih na svetu in hkrati edina tovrstna poletna šola izven angleško govorečega območja. Udeleženci – teh je okrog 90 – prihajajo z vsega sveta, od Združenih držav Amerike do Avstralije, Južne Amerike, Irana, Indije in Kitajske, veliko pa je tudi udeležencev iz Evrope. Dva tedna druženja udeležencu omogočijo, da se poveže z novimi, zanimivimi ljudmi z vsega sveta. Poletna univerza nudi izjemno intenziven program, ki v desetih dneh omogoči dvakrat po 18 ur zgoščenih delavnic, kjer so študentom na voljo vodilni strokovnjaki določenega področja, pa tudi množico predavanj, okroglih miz in strokovnih posvetov ter manj formalnih ogledov muzejev ter razstav. Poletno šolo organizira prof. dr. Elisabeth Burr z ekipo študentov, ki je pokazala vrhunsko predanost temu projektu. V svojem poslovilnem govoru ob koncu poletne šole je dr. Elisabeth Burr izpostavila Slovensko društvo za jezikovne tehnologije, ki študentom iz Slovenije omogoča obisk te kakovostne poletne šole.

Program je usmerjen v več kategorij digitalne humanistike, ki je hitro rastoče polje. Udeleženci tako prihajajo z različnih področij humanistike, denimo zgodovine, novinarstva, prevajalstva, sociologije. Poletna šola nudi bogat nabor metodologij, ki lahko pomagajo odgovoriti na različna raziskovalna vprašanja. Delavnice dajejo težo praktični aplikaciji znanja, zato je dobro, da se študent nanje dobro pripravi in si že pred prihodom določi konkretne cilje.

Edicija poletne šole v letu 2018 je ponudila denimo delavnico o strojnem prevajanju pod vodstvom dr. Tommija A. Pirinena z Univerze v Hamburgu, delavnico z dr. Carol Chiodo z Univerze v Princetonu in dr. Lauren Tilton z Univerze v Richmondu v ZDA, ki sta učili, kako najti, organizirati in analizirati podatke v določeni raziskavi. Sama sem se udeležila delavnice z naslovom Stilometrija. Gre za računalniško analizo literarnega stila. Profesorja sta prihajala s Poljske in sta skupino desetih študentov z vsega sveta, v katero sem bila vključena, hitro uvedla v analizo večjih korpusov besedil v programskem jeziku “R” in programu “R Studio”. Dr. Maciej Eder s Pedagoške fakultete v Krakovu in dr. Jeremi Ochab s tamkajšnje Jagielonske univerze sta ure oblikovala zelo dinamično, z mešanico predavanj in praktičnih vaj, ki smo jih opravili na osebnih računalnikih. Učitelja sta nam predstavila tudi nekaj aktualnih stilometričnih projektov in njune raziskave, ki so usmerjene predvsem v prepoznavanje avtorstva anonimnih tekstov. Pridobljeno znanje smo preizkusili na korpusih, ki sem ga sama lahko oblikovala zaradi dolgoletnih prizadevanj slovenskih strokovnjakov, denimo dr. Mirana Hladnika z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, za digitalizacijo slovenske književnosti. V pogovoru z drugimi udeleženci sem ugotovila, da smo v Sloveniji na področju digitalizacije literarnih del naprednejši od nekaterih drugih narodov, denimo Francozov.

Podobno znanje kot tečaj stilometrije, le da z delom v programu Python, je posredovala tudi delavnica dr. Eun Seo Jo s Univerze v Standordu, ki sem jo obiskala, ko smo imeli udeleženci na voljo obisk v drugih učilnicah. Obiskala sem tudi delavnico, v kateri sem spoznala nastajanje korpusa likovnih del iz zgodovine umetnosti, po katerem lahko iščemo denimo določene kompozicije in telesne postavitve figur. Peter Bell z univerze Friedrich-Alexander v Erlangen-Nürnbergu in Leonardo Impett s švicarske École Polytechnique Fédérale de Lausanne sta razkrila možnosti računalniškega pogleda (“computer vision”) za analizo vizualnega gradiva. V nepregledni množici iz zakladnice likovne ustvarjalnosti lahko s pomočjo računalnika najdemo določen vizualni detajl, ki se pojavlja v različnih okoljih. Zanimive so bile tudi predstavljene tehnike postavljanja določenih kulturnih pojavov na različne tipe zemljevidov, na primer literarnozgodovinskih dejstev in zgodb iz književnosti. Spoznala sem, da inovativni načini vizualne predstavitve podatkov niso pomembni le zato, ker nudijo nov vpogled v določeno znanje, marveč tudi zato, ker z njihovo pomočjo odpremo nove zorne kote in tako neredko novo znanje tudi pridobimo.

Digitalni svet je postal del vsakdanjega življenja in vstopa v raziskovanje na področju humanistike. To pa še vedno ni mogoče brez »tradicionalnih« raziskovalnih metod, ki nam omogočajo, da postavimo smiselna raziskovalna vprašanja. Raba računalniških algoritmov našim raziskavam vsekakor odpira nove dimenzije, vendar lahko tudi humanistika pozitivno vpliva na informacijske tehnologije. Posebej s tem, da osmisli in argumentira pomen prostega dostopa do znanja. Ta humanistična vrednota, ki je bila v začetkih interneta še njegov del, v korist velikih korporacij žal vse bolj izginja.

Ivana Zajc, doktorandka na Oddelku za slovenistiko FF UL

Po konferenci EURALEX, ki je letos v organizaciji CJVT in Trojine potekala v Ljubljani, je SDJT organiziral 4. pohod v spomin na Adama Kilgarriffa. Pohoda se je udeležilo 20 pohodnikov iz 8 različnih držav, vzdušje je bilo nepozabno, vsi smo si zaželeli, da se na podobnem pohodu, mogoče v organizaciji kakšne od prihodnjih konferenc v drugi državi, srečamo še kdaj. Na pot smo se odpravili skupaj, po počitku na planšariji Prevala pa se je del pohodnikov odpravil do izvira Roža, tisti najbolj nadebudni pa so osvojili vrh Begunjšcice in se v Podljubelj vrnili preko Zelenice. Za podvig jim iskreno čestitamo! Posebna zahvala gre organizatorju pohoda Damjanu Popiču in sponzorju pohoda, podjetju SketchEngine, ki je pohodnikom omogočil prevoz do izhodišča in nazaj v Ljubljano.