Od 2. do 13. julija je prek spleta potekala 11. poletna šola iz digitalne humanistike s sedežem na Univerzi v Leipzigu. Ker so morali organizatorji pod vodstvom prof. Elisabeth Burr lansko poletno šolo zaradi omejitev povezanih s korona virusom odpovedati, so program prestavili na letošnje poletje v upanju, da jo bodo lahko izvedli v živo. Ob neprijetni novici, da Univerza v Leipzigu do začetka poletne šole še ne bo odprta za tujce, pa so morali kljub prvotnemu optimizmu le nekaj tednov pred začetkom prilagoditi program in poletno šolo prestaviti v digitalno okolje. Novica nas je vse, tako udeležence kot predavatelje, zelo razočarala, a poletna šola je bila kljub temu zelo pestra.
V dveh tednih programa so se poleg vsakodnevnih delavnic zvrstile tudi predstavitve projektov posameznih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, okrogla miza ter predavanja z različnih področij digitalne humanistike. Ker smo bili udeleženci in sodelujoči zaradi omejitev prikrajšani za neformalna druženja in popoldanske aktivnosti, so organizatorji poskrbeli za virtualna vodstva po knjižnicah in muzejih. Dopisovali smo si lahko na spletni platformi Slack, ob večerih pa smo se družili na platformi Topia. Ob koncu vsakega tedna so bile organizirane predstavitve skupin, kjer smo dobili priložnost, da se predstavimo na bolj neformalen in ustvarjalen način. Na ta način smo se kljub temu, da smo bili prikrajšani za stik v živo, dobro spoznali med seboj in spletli mnoga spletna prijateljstva. Tudi letos se je poletne šole udeležilo več kot 100 udeležencev. Mnogi med njimi se na poletno šolo vedno znova vračajo, kar nam je zbudilo upanje, da se bomo lahko prihodnje leto srečali v živo.
Na letošnji poletni šoli je bilo sprva na voljo 11 delavnic, pozneje pa so predavatelji dve odpovedali zaradi nemogoče izvedbe na daljavo. Delavnice so ponujale zelo raznovrstne pristope k digitalni humanistiki, saj je poletna šola namenjena širokemu spektru raziskovalcev z različnih področij; arheologije, zgodovine, sociologije, geografije, literarnih ved, jezikoslovja idr. Večina delavnic se je posvečala pripravi, obdelavi in analizi podatkovnih zbirk z uporabo različnih programov in programskih jezikov, kot so XML (TEI), R, CATMA idr. Sama sem se udeležila delavnice Distant Reading in R. Analyse the text & visualize the Data, kjer smo se učili izluščiti in analizirati podatke s pomočjo orodij v statističnem programskem jeziku R in okolju RStudio, ki omogoča analizo in vizualizacijo podatkov. V prvem tednu nam je predavatelj Simone Rebora predstavil R in več paketov v sklopu razvojnega okolja RStudio, ki so nam omogočili procesiranje naravnega jezika, analizo sentimenta, stilometrične analize in modeliranje tem. V drugem tednu nam je predavatelj Giovanni Pietro Vitali predstavil različne metode mapiranja in analize omrežij. Poleg Rstudia smo uporabljali tudi druge programe, ki so nam omogočali boljšo pripravo podatkovnih baz in vizualizacijo pridobljenih zemljevidov in omrežij (mdr. Qgis in Gephi). Kljub velikemu obsegu snovi smo imeli tekom delavnice veliko časa in priložnosti, da smo predstavljene metode preizkusili tudi na lastnih korpusih in bazah podatkov, če so nam bile te na voljo. Sama sem tekom delavnice nekatere metode preizkusila na besedilih iz slovenskega dela ELTeC korpusa.
Udeleženci smo se z digitalno humanistiko poleg delavnic spoznavali tudi prek predstavitev plakatov, projektov, predavanj in okrogle mize. Predstavitve projektov so bile dobra priložnost, da smo dobili uvid v konkretne primere aplikacij digitalnohumanističnih metod na projektih z raznolikih področij (mdr. postavljanje DH infrastrukture v Turčiji, zbiranje podatkov o žrtvah holokavsta, problemi s z multimedijskimi in večjezičnimi bazami podatkov ipd.) Poleg predstavitev projektov smo poslušali tudi predavanja strokovnjakov, ki so reflektirala trenutno stanje digitalne humanistike po svetu.
Poletna šola v Leipzigu predstavlja odlično priložnost, da se z digitalno humanistiko pobližje seznanijo popolni novinci na tem področju, svoje znanje pa poglobijo tudi tisti, ki se z digitalnimi metodami ukvarjajo že dalj časa. Pomemben aspekt poletne šole je pridobivanje praktičnega znanja ob delu z lastnim materialom ter hkrati teoretičen premislek o pomenu, prihodnosti in trenutnih zagatah digitalne humanistike. Organizatorji so ob začetku in koncu našega dvotedenskega druženja poudarili, da je spletanje dolgotrajnih prijateljskih in profesionalnih vezi eden najpomembnejših ciljev poletne šole in izrazili strah, da ravno ta del ob prenosu v spletno okolje najbolj trpi.
Lucija Mandić
