Arhivi Kategorije: Vtisi z dogodkov

Vtisi z 31. Evropske poletne šole logike, jezika in informatike

Med 5. in 16. avgustom 2019 je na univerzi v Rigi v Latviji potekala 31. izvedba poletne šole ESSLLI (European Summer School in Logic, Language and Information). Poletna šola, ki je vsako leto izvedena na drugem prizorišču, z bogatim dvotedenskim programom privabi študente in raziskovalce s področij (računalniškega) jezikoslovja, logike, matematike in informatike.

Glavni del programa so obsegali tečaji, ki so bili razdeljeni v tri tematske sklope: jezik in logika, jezik in računalništvo ter logika in računalništvo. Ob istem času je navadno potekalo 6 tečajev hkrati, zato so si udeleženci tečaj izbrali glede na zanimanje in predznanje. Sama se najbolj zanimam za računalniško jezikoslovje in obdelavo naravnega jezika, zato sem se udeležila predvsem tečajev iz sklopa o jeziku in računalništvu. V prvem tednu sem obiskovala tečaj o dvoumnem obsegu fraz, ki ga je poučeval Asad Sayeed (Univerza v Göteborgu). V prvem tednu sem poslušala tudi eno predavanja s področja pragmatike, in sicer o anafori in dvoumju, ki sta ga ponudila Daniel Altshuler (Hampshire College in UMass Amherst, ZDA) in Julian Schlöder (Institute for Logic, Language and Computation, Nizozemska). Izmed tečajev v prvem tednu velja omeniti tudi uvodni tečaj o obdelavi naravnega jezika s programskim jezikom python, ki ga je vodila Anna Rogers (University of Massachusetts Lowell, ZDA). Tečaj je bil namenjen predvsem jezikoslovcem, ki bi se radi naučili programiranja in uporabe knjižnic za statistično strojno učenje.

V drugem tednu je v jutranjem terminu Michael Franke (Univerza v Osnabrücku) udeležencem predstavil dobre in slabe prakse pri izvajanju eksperimentov v obliki množičenja, osredotočil se je tudi na pomembnost ponavljanja znanstvenih eksperimentov in preverjanja sicer potrjenih hipotez. Slušatelji smo lahko preizkusili prosti dostopno orodje magpie, s katerim so zastavili svoj spletni eksperiment. V drugem tednu je Anna Rogers nadaljevala s tečajem o programiranju, tokrat s poudarkom na besednih vložitvah in nevronskih modelih za različne probleme na področju obdelave naravnega jezika. Zanimiv je bil tudi tečaj o jeziku, dejanjih in zaznavi, ki sta ga poučevala Simon Dobnik (Univerza v Göteborgu) in John Kelleher (Dublin Institute of Technology).

Poleg tečajev sta med poletno šolo potekali tudi dve delavnici, in sicer o družbeni zaznamovanosti besed in izjav v pragmatiki (Integrating approaches to social meaning 2) ter o semantičnih prostorih na preseku med obdelavo naravnega jezika, fiziko in kognitivno znanostjo (Workshop on Semantic Spaces at the Intersection of NLP, Physics and Cognitive Science). Ob večerih so bila organizirana štiri vabljena predavanja.

Tečaji so potekali vsak dan med 9:00 in 18.30 uro, vmes pa smo imeli odmor za kavo, kjer smo lahko preizkusili tipične latvijske prigrizke. Izobraževalne dejavnosti je lepo dopolnjeval družbeni program z ekskurzijama, zabavo in nogometno tekmo med udeleženci in predavatelji.

Iza Škrjanec

Vtisi z jubilejne poletne šole digitalne humanistike v Leipzigu

V drugi polovici julija je na Univerzi v Leipzigu potekala že 10. Evropska poletna šola iz digitalne humanistike. V slabih dveh tednih so se zvrstile številne delavnice, predstavitve projektov in predavanja. Program je brez težav zadovoljil raznotere interese 120 udeležencev s celega sveta. Med njimi ni bilo malo tistih, ki se na to poletno šolo vračajo že več let. Letošnja izvedba ESU je bila prav posebna zaradi jubileja in slovesa ustanoviteljice in glavne organizatorke te poletne šole dr. Elisabeth Burr. Požrtvovalna organizacijska ekipa je pod njenim vodstvom poskrbela za nemoten potek programa in prijetno izkušnjo bivanja v Leipzigu za vse udeležence. Tudi priložnosti za kulturno udejstvovanje in neformalno druženje je bilo dovolj (npr. ogledi muzejev, obisk jezera, skupne večerje), tako da smo se udeleženci ESU 2019 na koncu poslovili kot prijatelji.

Delavnice so bile razdeljene v dva sklopa. Nekatere so se končale po prvem tednu oziroma so se drugi teden šele začele, druge pa so trajale vseh enajst dni (skupno 18 oziroma 36 kontaktnih ur). Izbor delavnic je bil pester, saj je poletna šola ESU namenjena vsem, ki jih tako ali drugače zanima digitalna humanistika. Med udeleženci so bili med drugim raziskovalci s področja zgodovine, literarnih ved, geografije, likovne umetnosti, novinarstva, sociologije, prevodoslovja, jezikoslovja, pedagogike idr.

Letošnji nabor desetih delavnic je obsegal vse od bolj splošnih delavnic iskanja, čiščenja, označevanja in uporabe različnih vrst podatkov ter izgradnje in uporabe lastnih shem podatkovnih baz (vključno npr. z uporabo XML-TEI, CATMA, SQL, CQL idr.) do bolj specifičnih, ki so obravnavale mapiranje podatkov, stilometrijo, nevronske mreže za obdelavo naravnih jezikov in računalniško učenje za obdelavo nebesedilnega gradiva. Poleg izbrane delavnice smo udeleženci lahko dobili tudi hiter (45-minutni) vpogled v potek in vsebino štirih drugih delavnic. Na delavnici, ki sem si jo izbrala, smo preizkušali stilometrične metode za analizo besedil. Delavnica je bila sestavljena iz teoretičnega dela, kjer smo na poljuden način obnavljali znanje književnosti, zgodovine, slovnice, matematike, statistike in celo fizike, ter iz praktičnega dela, kjer smo metode preizkušali na različnih predpripravljenih in lastnih korpusih besedil. Čeprav je bil poudarek na literarnih besedilih in na določanju avtorstva, sta si predavatelja dr. Maciej Eder in dr. Jeremi Ochab med in po delavnici vedno vzela čas tudi za vprašanja, vezana na druge vrste besedil. Tako smo vsi udeleženci te delavnice lahko pridobili uporabno znanje in razrešili dileme glede uporabnosti metode za naše konkretne raziskovalne projekte.

Popoldanski čas je bil namenjen predstavitvi različnih projektov udeležencev (v obliki kratkih predstavitev ali plakatov). Tako smo lahko na konkretnih primerih spoznavali uporabnost metod digitalne humanistike (npr. raziskovanje intertekstualnosti Shakespearovih del, določanje avtorstva papirusov, analiza dojemanja strahu, novi pristopi k pisanju učbenikov, analiza pisne produkcije gluhih oseb, itd.). Predstavitvam so sledila predavanja priznanih strokovnjakov s področja digitalne humanistike. Namen predavanj je bil razširiti poznavanje razvoja digitalne humanistike (na primeru Rusije, Brazilije in Kameruna) ter nadgraditi razumevanje pomena, zagat in uporabnosti digitalne humanistike (na primeru kritike digitalnega razuma, metodoloških ovir in podatkovnih infrastruktur, kot je npr. CLARIN ERIC). Do nekaterih predavanj in predstavitev je mogoče dostopati prek te povezave. V času ESU je bila organizirana tudi okrogla miza o odgovornostih digitalne humanistike.

ESU ponuja raznolik program, v katerem lahko raziskovalci z najrazličnejših raziskovalnih področij z določeno afiniteto do tehnologije pridobijo takoj uporabno praktično znanje, širši pogled na digitalno humanistiko in številna nova poznanstva. Na ta način ESU spodbuja interdisciplinarnost in širi zavedanje o pomenu in nalogah digitalne humanistike v sodobnem svetu. Udeležba na ESU je bila navdihujoča izkušnja, ki bo še dolgo odmevala.

Kristina Pahor de Maiti

Vtisi s 30. Evropske poletne šole logike, jezika in informatike na Univerzi v Sofiji

V Sofiji je med 6. in 17. avgustom potekala 30. Evropska poletna šola logike, jezika in informatike. Skoraj dva tedna so v treh nadstropjih rektorata Univerze v Sofiji v centru mesta od jutra do večera potekala predavanja o najrazličnejših prepletih področij logike, računalništva, jezikoslovja in kognitivnih ved. Mojo izkušnjo poletne šole sta obravnavali dve področji: prvo je distribucijska semantika, drugo pa Bayesovske metode.

V prvem tednu je profesor Stefan Evert, profesor na Univerzi v Erlangenu in Nurembergu, na predavanjih o distribucijski semantiki slušateljem podal robustni uvod v področje, od metod za računanje distribucijskih modelov, primerov rabe tovrstnih modelov v praksi in najsodobnejših pristopov (npr. Word2vec) pa do vpetosti gradnje modelov v delotok označevanja korpusov. Hitro je postalo tudi jasno, da za nadaljnji razvoj na tem področju slušatelji potrebujejo znanje linearne algebre, pri čemer si predstavljam, da je veliko humanistično usmerjenih udeleženih pokimalo in v zapiske vstavilo simbol s pomenom »Preberi več o tem kasneje ali poišči način, kako naslednje leto dobiti kreditne točke za predavanje o tem.« Prvo sem med odmori, drugo nameravam.

V prvem tednu je prav tako potekalo predavanje Gregoryja Scontrasa, docenta na Univerzi v Kaliforniji, ki je predaval o verjetnostnih modelih razumevanja naravnega jezika. Gre se za zelo produktiven preplet Bayesovskih metod in eksperimentalnega jezikoslovja na področju raziskovanja pragmatike. Natančneje smo obravnavali Baysovski model racionalnih govornih dejanj, ki precej uspešno modelira rezultate različnih raziskav na področju pragmatike. Na primer, če mi sogovorec pove, da je pojedel nekaj kosov skupne torte, lahko sklepam, da je uvidevno pustil nekaj tudi zame, čeprav bi čisto formalno gledano »nekaj kosov« lahko pomenilo tudi »vse kose«. Iz kognitivnega vidika pa je s tem modelom tesno povezana sposobnost teorije uma (predvidevanja miselnega stanja sogovornika), ki je do neke mere bila formalizirana v jeziku Bayesovskih enačb.

V drugem tednu sem obiskoval predavanje o računalniškem procesiranju večbesednih izrazov, ki se je na koncu izkazalo kot posrečeno in aplikativnejše nadaljevanje predavanja o distribucijski semantiki. Carlos Ramisch (Univerza Aix Marseille), Agata Savary (Univerza v Toursu) in Aline Villavicencio (Univerza v Essexu in Univerza Rio Grande do Sul) so predavale o kriterijih za večbesedne izraze in označenih zbirkah v večih jezikih (med njimi tudi slovenščina), ki so nastale v okviru projekta PARSEME ter o rabi distribucijskih modelov za odkrivanje večbesednih izrazov.

V istem tednu sta Michael Franke, profesor na Univerzi v Osnabrücku, in Michael Henry Tessler, postdoktorski sodelavec na Univerzi v Stanfordu, predavala o verjetnostnem modeliranju na področju semantike in pragmatike. Po eni strani je šlo za podaljšek Bayesovskega predavanja iz prvega tedna, saj s(m)o slušatelji uporabljali WebPPL, na Javascriptu temelječ verjetnostni programski, ki je bil uporabljen tudi pri predavanju o verjetnostnem razumevanju jezika. Po drugi strani pa je to predavanje bilo močneje usmerjeno v nekatere metode in vrednosti verjetnostnih modelov nasploh in možnosti, ki jih ponuja WebPPL.

Velik del udeležencev poletne šole so predstavljali študenti in študentke, ki opravljajo magisterije ali doktorate na področju računalniškega jezikoslovja ali podobnih smeri, zame pa je poletna šola predstavljala priložnost izobraževanja na področjih, ki so v slovenskem prostoru organizirana priložnostno ali fragmentirano med različnimi fakultetami. Olajševanje dostopnosti in organizacija tovrstnih dogodkov sta ključna za vzpostavitev meddisciplinarnega dialoga med področjema računalništva in jezikoslovja, slovenščina pa kot manjši in morfološko bogati jezik ponuja procesiranju jezika nove izzive, obratno pa grajenje infrastrukture za procesiranje slovenščine odpira vrata široki paleti jezikovnih tehnologij.

Zoran Fijavž

Vtisi z Evropske poletne univerze iz digitalne humanistike na Univerzi v Leipzigu

Evropska poletna univerza iz digitalne humanistike na Univerzi v Leipzigu je ena od petih na svetu in hkrati edina tovrstna poletna šola izven angleško govorečega območja. Udeleženci – teh je okrog 90 – prihajajo z vsega sveta, od Združenih držav Amerike do Avstralije, Južne Amerike, Irana, Indije in Kitajske, veliko pa je tudi udeležencev iz Evrope. Dva tedna druženja udeležencu omogočijo, da se poveže z novimi, zanimivimi ljudmi z vsega sveta. Poletna univerza nudi izjemno intenziven program, ki v desetih dneh omogoči dvakrat po 18 ur zgoščenih delavnic, kjer so študentom na voljo vodilni strokovnjaki določenega področja, pa tudi množico predavanj, okroglih miz in strokovnih posvetov ter manj formalnih ogledov muzejev ter razstav. Poletno šolo organizira prof. dr. Elisabeth Burr z ekipo študentov, ki je pokazala vrhunsko predanost temu projektu. V svojem poslovilnem govoru ob koncu poletne šole je dr. Elisabeth Burr izpostavila Slovensko društvo za jezikovne tehnologije, ki študentom iz Slovenije omogoča obisk te kakovostne poletne šole.

Program je usmerjen v več kategorij digitalne humanistike, ki je hitro rastoče polje. Udeleženci tako prihajajo z različnih področij humanistike, denimo zgodovine, novinarstva, prevajalstva, sociologije. Poletna šola nudi bogat nabor metodologij, ki lahko pomagajo odgovoriti na različna raziskovalna vprašanja. Delavnice dajejo težo praktični aplikaciji znanja, zato je dobro, da se študent nanje dobro pripravi in si že pred prihodom določi konkretne cilje.

Edicija poletne šole v letu 2018 je ponudila denimo delavnico o strojnem prevajanju pod vodstvom dr. Tommija A. Pirinena z Univerze v Hamburgu, delavnico z dr. Carol Chiodo z Univerze v Princetonu in dr. Lauren Tilton z Univerze v Richmondu v ZDA, ki sta učili, kako najti, organizirati in analizirati podatke v določeni raziskavi. Sama sem se udeležila delavnice z naslovom Stilometrija. Gre za računalniško analizo literarnega stila. Profesorja sta prihajala s Poljske in sta skupino desetih študentov z vsega sveta, v katero sem bila vključena, hitro uvedla v analizo večjih korpusov besedil v programskem jeziku “R” in programu “R Studio”. Dr. Maciej Eder s Pedagoške fakultete v Krakovu in dr. Jeremi Ochab s tamkajšnje Jagielonske univerze sta ure oblikovala zelo dinamično, z mešanico predavanj in praktičnih vaj, ki smo jih opravili na osebnih računalnikih. Učitelja sta nam predstavila tudi nekaj aktualnih stilometričnih projektov in njune raziskave, ki so usmerjene predvsem v prepoznavanje avtorstva anonimnih tekstov. Pridobljeno znanje smo preizkusili na korpusih, ki sem ga sama lahko oblikovala zaradi dolgoletnih prizadevanj slovenskih strokovnjakov, denimo dr. Mirana Hladnika z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, za digitalizacijo slovenske književnosti. V pogovoru z drugimi udeleženci sem ugotovila, da smo v Sloveniji na področju digitalizacije literarnih del naprednejši od nekaterih drugih narodov, denimo Francozov.

Podobno znanje kot tečaj stilometrije, le da z delom v programu Python, je posredovala tudi delavnica dr. Eun Seo Jo s Univerze v Standordu, ki sem jo obiskala, ko smo imeli udeleženci na voljo obisk v drugih učilnicah. Obiskala sem tudi delavnico, v kateri sem spoznala nastajanje korpusa likovnih del iz zgodovine umetnosti, po katerem lahko iščemo denimo določene kompozicije in telesne postavitve figur. Peter Bell z univerze Friedrich-Alexander v Erlangen-Nürnbergu in Leonardo Impett s švicarske École Polytechnique Fédérale de Lausanne sta razkrila možnosti računalniškega pogleda (“computer vision”) za analizo vizualnega gradiva. V nepregledni množici iz zakladnice likovne ustvarjalnosti lahko s pomočjo računalnika najdemo določen vizualni detajl, ki se pojavlja v različnih okoljih. Zanimive so bile tudi predstavljene tehnike postavljanja določenih kulturnih pojavov na različne tipe zemljevidov, na primer literarnozgodovinskih dejstev in zgodb iz književnosti. Spoznala sem, da inovativni načini vizualne predstavitve podatkov niso pomembni le zato, ker nudijo nov vpogled v določeno znanje, marveč tudi zato, ker z njihovo pomočjo odpremo nove zorne kote in tako neredko novo znanje tudi pridobimo.

Digitalni svet je postal del vsakdanjega življenja in vstopa v raziskovanje na področju humanistike. To pa še vedno ni mogoče brez »tradicionalnih« raziskovalnih metod, ki nam omogočajo, da postavimo smiselna raziskovalna vprašanja. Raba računalniških algoritmov našim raziskavam vsekakor odpira nove dimenzije, vendar lahko tudi humanistika pozitivno vpliva na informacijske tehnologije. Posebej s tem, da osmisli in argumentira pomen prostega dostopa do znanja. Ta humanistična vrednota, ki je bila v začetkih interneta še njegov del, v korist velikih korporacij žal vse bolj izginja.

Ivana Zajc, doktorandka na Oddelku za slovenistiko FF UL

 

Vtisi s 4. pohoda v spomin na Adama Kilgarriffa, 22. julij 2018

Po konferenci EURALEX, ki je letos v organizaciji CJVT in Trojine potekala v Ljubljani, je SDJT organiziral 4. pohod v spomin na Adama Kilgarriffa. Pohoda se je udeležilo 20 pohodnikov iz 8 različnih držav, vzdušje je bilo nepozabno, vsi smo si zaželeli, da se na podobnem pohodu, mogoče v organizaciji kakšne od prihodnjih konferenc v drugi državi, srečamo še kdaj. Na pot smo se odpravili skupaj, po počitku na planšariji Prevala pa se je del pohodnikov odpravil do izvira Roža, tisti najbolj nadebudni pa so osvojili vrh Begunjšcice in se v Podljubelj vrnili preko Zelenice. Za podvig jim iskreno čestitamo! Posebna zahvala gre organizatorju pohoda Damjanu Popiču in sponzorju pohoda, podjetju SketchEngine, ki je pohodnikom omogočil prevoz do izhodišča in nazaj v Ljubljano.