17. in 18. september 2026

https://www.sdjt.si/wp/jtdh-2026/

🇬🇧 Angleška stran: https://www.sdjt.si/jtdh-2026-en

Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI (Institut Jožef Stefan) in DARIAH-SI (Inštitut za novejšo zgodovino in ZRC SAZU) organizirajo bienalno mednarodno konferenco “Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika”. Konferenca se ponaša z več kot 20-letno tradicijo, tematska širitev na digitalno humanistiko pa je bila uvedena leta 2016. Organizacijski odbor konference v letu 2026 bo upravljal Inštitut za novejšo zgodovino (INZ), konferenca pa bo potekala na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Skoči na:
Pomembni datumi
Tematska področja
Vabljeni govorki
> Andrea Kocsis: Digital Ghosts: Communicating Absence, Loss, and Uncertainty in Humanities Data
> Anna Vacalopoulou: LLMs as lexicographers: Who needs dictionaries when AI knows everything?
Navodila za prispevke
> Študentska sekcija
Predkonferenčni dogodki
> DiPaDA 2026
> CLASSLA-express 3.0
Informacije o lokaciji
Organizacija

---

Pomembni datumi

1. 2. februar 2026: prvi poziv za prispevke
2. 6. maj 2026: podaljšan rok za oddajo prispevkov in povzetkov
3. 12. junij 2026: obvestilo o sprejemu prispevkov in povzetkov
4. 7. avgust 2026: rok za oddajo končnih različic
5. 28. avgust 2026: rok za registracijo
6. 16. september 2026: predkonferenčni dogodki in delavnice
7. 17. in 18. september 2026: konferenca JT-DH 2026

---

Tematska področja konference

Na konferenco vabimo raziskovalce, ki delujejo v različnih disciplinah in metodoloških okvirih. Vabimo prispevke z naslednjih področij:

• govorne in druge eno- in večjezične jezikovne tehnologije;
• digitalno jezikoslovje: prevodoslovje, korpusno jezikoslovje, leksikologija in leksikografija, standardizacija;
• digitalna humanistika in zgodovinopisje, literarne vede, etnologija, muzikologija, kulturna dediščina, umetnost ter arheologija;
• digitalna humanistika v izobraževanju in digitalna publicistika.

Dobrodošli so prispevki, ki predstavljajo smernice, raziskave, dobre prakse, projekte in rezultate na teh področjih. V sklopu konference bodo tudi vabljeni predavanji, študentska sekcija ter paneli o aktualnih temah, povezanih s konferenco. Uradna jezika konference bosta slovenščina in angleščina.

---

Vabljeni govorki

Andrea Kocsis:

Digital Ghosts: Communicating Absence, Loss, and Uncertainty in Humanities Data

Abstract: Humanities data is fragmentary, interpretative, uncertain and uneven. Traditional data science and visualisation methods frequently treat these qualities as noise to be cleaned. In contrast, the approach we used in the Digital Ghosts project treats gaps and irregularities as meaningful evidence, considering incompleteness as part of the cultural record. In Digital Ghosts, we used creative visualisation and data physicalisation to make incompleteness both perceptible and meaningful. The keynote builds on a growing critique of conventional digital humanities approaches, which argues that, when computation and quantification are applied uncritically to humanities data, it risks flattening hermeneutic complexity. The talk thus highlights that what appears to be noise and error from a computational perspective may be evidence from a humanities perspective, and offers alternatives for handling it.

Bio: Andrea Kocsis is a Chancellor’s Fellow in Humanities Informatics. She comes from an interdisciplinary and international background. Before finding her path in digital humanities, she graduated in Communications, Archaeology, History, and Geography. She collected these degrees at the Eötvös Loránd University in Budapest, Charles University in Prague, and EHESS Paris. She received her MPhil and PhD in Heritage Studies from the University of Cambridge (ESRC DTP). Her doctoral research focused on the impact the national WWI commemorations had on the urban landscape of capital cities, London, Paris, and Budapest. She found her passion for coding while acting as a CodeFirst: Girls ambassador at the University of Cambridge, helping women and non-binary students receive free coding classes. In her role as the National Librarian’s Research Fellow in Digital Scholarship 2024-25 at the National Library of Scotland, she continues contributing to making the UK Web Archive’s collections more accessible to wider audiences.

 

 

Anna Vacalopoulou:

LLMs as lexicographers: Who needs dictionaries when AI knows everything?

Abstract: Are dictionaries facing extinction in the age of artificial intelligence? As AI tools instantly offer numerous types of language assistance, the traditional role of dictionaries is being called into question. But is the rise of AI a threat, an opportunity, or something more complex? For centuries, dictionaries have served as authoritative repositories of language, documenting how words are defined, used, and evolve over time. They have shaped our understanding of meaning and provided reliable linguistic guidance. Today, however, the landscape is shifting. LLMs can generate definitions on demand, offer contextual translations, and provide advanced language assistance instantly. This raises urgent questions about the future of lexicographical practice and the role of curated language resources. Key issues include whether AI can meaningfully contribute to dictionary creation and development, how dictionary data, built over centuries of careful lexicographic work, might influence the development and training of AI systems, and what these developments mean for the future of language resources and the communities that depend on them. Can dictionaries and AI cross-pollinate each other, informing and shaping one another? What can we gain by examining language resources through the lens of AI advancement, and conversely, what insights might lexicographic approaches offer to those developing language technologies? Rather than being merely academic, these questions touch on how we document, preserve, and understand language itself.

Bio: Anna Vacalopoulou is a Scientific Associate at the Institute for Language & Speech Processing (ILSP), Athena Research Centre. She has an MA in Lexicography (Exeter University). She has designed and written or co-written more than twenty dictionaries and other reference works, including paper, electronic, monolingual, bilingual, multilingual, and multimodal (sign language) works. She coordinated the translation (into 19 languages) of the European Commission’s Education & Culture website. She has been contributing to the design, implementation, and update of HNC, the first online language corpus of Modern Greek. She co-authored Lexicography for All, the first handbook of Lexicography written in Greek, and is a member of the edіtorial board of the International Jоurnаl of Language and Linguistics.

---

Navodila za prispevke

Za konferenco zbiramo tako razširjene povzetke kot tudi polne prispevke. Oboji bodo objavljeni v konferenčnem zborniku, ob začetku konference pa tudi na konferenčni spletni strani pod licenco Creative Commons. Avtorji naj razširjeni povzetek oz. polni prispevek v recenziranje oddajo anonimizirano.

Uradna jezika konference sta slovenščina in angleščina.

• Razširjeni povzetki obsegajo med 1500 in 3000 besed in ne presegajo 10 strani + Literatura.
• Polni prispevki obsegajo med 4000 in 6500 besed in ne presegajo 20 strani + Literatura.*

(*Prispevki, ki ne bodo dosegali minimalnega kriterija za polni prispevek, se bodo obravnavali kot Razširjeni povzetki.)

Razširjeni povzetek ne vsebuje izvlečka na začetku in izvlečka v tujem jeziku na koncu besedila, vsebuje pa ključne besede. Primer razširjenega prispevka.

Za pripravo prispevka/povzetka v slovenščini uporabite predlogo za Word, predlogo za LaTeX [.zip] ali Overleaf predlogo za LateX (.zip in Overleaf vsebujeta tako angleško kot slovensko različico). Za pripravo prispevka v angleščini uporabite angleško predlogo za Word (na voljo tudi na EN različici strani).

Prispevke zbiramo preko platforme EasyChair na tej povezavi: https://easychair.org/conferences/?conf=jtdh2026.

Študentska sekcija

Ločena kategorija prispevkov so študentski prispevki, ki bodo imeli na konferenci svojo sekcijo, najboljši prispevek pa bo tudi nagrajen. Za to kategorijo pridejo v poštev samo polni prispevki (ne pa tudi povzetki). Avtor(-ji) naj ob oddaji v obrazcu na platformi EasyChair označi(-jo), da gre za “študentski prispevek” oz. “student paper”. Pri študentskih prispevkih morajo biti vsi avtorji dodiplomski ali podiplomski (tako magistrski kot doktorski) študenti. Seveda lahko študenti sodelujejo tudi z drugimi soavtorji in / ali pošljejo razširjene povzetke, kar pa se šteje za običajen prispevek.

---

Predkonferenčni dogodki

Tretja izvedba konference Digital Parliamentary Data in Action 2026 (DiPaDA) bo potekala 16. septembra 2026 v Ljubljani kot enodnevni predkonferenčni dogodek. DiPaDA združuje raziskovalce iz humanistike, družboslovja, računalništva in kulturne dediščine, ki jih zanimajo rezultati, metode in razmišljala o ustvarjanju, analizi in rabi parlamentarnih podatkov. Letošnja posebna tema so zgodovinski parlamentarni podatki.

Konferenčna stran: https://dipada.org/

Tretja izvedba serije delavnic nadgrajuje uspeh prejšnjih edicij in uvaja nov poudarek na govornih in spletnih korpusih za analizo jezikovne variacije. V prvem delu udeleženci delajo s parlamentarnim govornim korpusom ParlaSpeech z uporabo orodja NoSketchEngine, kjer raziskujejo konkordance, analizirajo jezikovne vzorce in izluščijo govorne značilnosti s pomočjo orodij, kot je Praat (video1, video2). Drugi del je osredotočen na spletne korpuse CLASSLA-web, kjer se udeleženci naučijo graditi podkorpuse z uporabo orodja NoSketchEngineLog ter primerjati leksikalne vzorce med različnimi žanri in domenami (video). Skozi delavnice udeleženci razvijajo praktične veščine oblikovanja korpusnih poizvedb, analize konkordanc in metapodatkov, izločanja in interpretacije jezikovnih spremenljivk ter raziskovanja značilnosti govorjenega jezika, kar jim omogoča uporabo ključnih metod sodobnega korpusnega jezikoslovja.

Prijava in informacije o drugih postajah CLASSLA-express 3.0 so na voljo na spletni strani CLASSLA-express.

---

Informacije o lokaciji

Predkonferenčne delavnice (16. september 2026) in glavna konferenca (17.–18. september 2026) bodo potekale na Fakulteti za računalništvo in informatiko, Večna pot 113, 1000 Ljubljana.

Kako do lokacije?

• Javni prevoz (LPP bus):
  Iz centra se peljite z avtobusom št. 18 v smeri Center Stožice. Izstopite na postaji “Živalski vrt-ZOO”. Nato nadaljujte peš po Večni poti do FRI.
• Izposoja koles BicikeLJ:
  Postaja za kolesa “Živalski vrt” se nahaja tik ob ZOO Ljubljana. Od tam do fakultete je le 5 minut hoje po Večni poti.
• Peš
  Konferenčni prostor je prib. 45 min hoje iz centra mesta.

---

Organizacija

Organizacijski odbor

Mojca Šorn (predsednica OO, predstavnica DARIAH-SI), Inštitut za novejšo zgodovino
Ana Cvek (predstavnica DARIAH-SI), Inštitut za novejšo zgodovino
Anita Rus (članica OO), Inštitut za novejšo zgodovino
Darja Vipavc (članica OO), Inštitut za novejšo zgodovino
Jerneja Fridl (predstavnica DARIAH-SI), Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Katja Meden (predstavnica CLARIN.SI, DARIAH-SI), Inštitut za novejšo zgodovino in Institut “Jožef Stefan”
Klara Rus (članica OO), Inštitut za novejšo zgodovino
Mojca Brglez (predstavnica SDJT), Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani in Institut “Jožef Stefan”
Simon Dobrišek (predstavnik CJVT), Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Tamara Logar (predstavnica DARIAH-SI), Inštitut za novejšo zgodovino

Programski odbor

Predsedstvo programskega odbora

Špela Arhar Holdt (predsednica PO, predstavnica CJVT), Filozofska fakulteta in Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Slavko Žitnik (predstavnik SDJT), Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Tomaž Erjavec (predstavnik CLARIN.SI), Institut “Jožef Stefan”
Vojko Gorjanc (predstavnik DARIAH-SI), Inštitut za novejšo zgodovino in Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Tina Munda (študentska sekcija), Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Tjaša Arčon (študentska sekcija), Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani

Člani programskega odbora

Petra Bago, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu
Vuk Batanović, Inovacijski center Elektrotehniške fakultete, Univerza v Beogradu
Tatjana Balažic, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Neja Blaj Hribar, Inštitut za novejšo zgodovino
Narvika Bovcon, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Petar Božović, Univerza Črne gore
Mojca Brglez, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani in Institut “Jožef Stefan”
Simon Dobrišek, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Kaja Dobrovoljc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Institut Jožef Stefan
Jerneja Fridl, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
Polona Gantar, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Matejka Grgič, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Karim El Haff, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Jurij Hadalin, Inštitut za novejšo zgodovino
Mario Hilbert, Faculty of Philosophy, University of Sarajevo
Miran Hladnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Dimitar Iliev, Fakulteta za klasično in moderno filologijo, Sofijska univerza »Sv. Kliment Ohridski«
Mateja Jemec Tomazin, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
Monika Kalin Golob, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
Alenka Kavčič, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Matej Klemen, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Iztok Kosem, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Simon Krek, Institut Jožef Stefan
Blaž Lenarčič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper)
Jakob Lenardič, Inštitut za novejšo zgodovino
Tina Lengar Verovnik, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
Nikola Ljubešić, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu
Matija Marolt, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Matej Martinc, Institut “Jožef Stefan”
Sanda Martinčić-Ipšić, Tehniška fakulteta, Univerza na Reki
Maja Miličević Petrović, Univerza v Bologni
Oliver Pejić, Inštitut za novejšo zgodovino
Matevž Pesek, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Karmen Pižorn, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Senja Pollak, Institut Jožef Stefan
Ajda Pretnar, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Marko Robnik-Šikonja, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Maša Rolih, Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper)
Mirjam S. Maučec, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
Tanja Samardžić, Univerza v Zürichu
Jure Skubic, Inštitut za novejšo zgodovino
Marko Stabej, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Branislava Šandrih Todorović, NLB DigIT, Beograd, Srbija
Uroš Šmajdek, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino
Živa Štebljaj, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Luka Terčon, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Daniel Vasić, Filozofska fakulteta, Univerza v Mostarju
Špela Vintar, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Branislava Vičar, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
Aleš Žagar, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
Jerneja Žganec Gros, Alpineon, raziskave in razvoj, d. o. o.
Andrej Žgank, Univerza v Mariboru