KONFERENCA JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE IN DIGITALNA HUMANISTIKA 2024

19. in 20. september 2024
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

 

Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI in DARIAH-SI organiziramo bienalno mednarodno konferenco “Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika”. Konferenca se ponaša z več kot 20-letno tradicijo, tematsko širitev na digitalno humanistiko pa smo uvedli leta 2016. Organizacijski odbor konference letos upravlja ZRC SAZU, organizacija pa poteka v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki bo dogodek gostila 19. in 20. 9. 2024.

 

  1. Tematska področja
  2. Pomembni datumi
  3. Predkonferenčni dogodki
  4. Paneli
  5. Navodila za avtorje
  6. Organizatorji

Tematska področja konference

Na konferenco vabimo raziskovalce, ki delujejo v različnih disciplinah in metodoloških okvirih. Vabimo prispevke z naslednjih področij:

  • govorne in druge eno- in večjezične jezikovne tehnologije;
  • digitalno jezikoslovje: prevodoslovje, korpusno jezikoslovje, leksikologija in leksikografija, standardizacija;
  • digitalna humanistika in zgodovinopisje, literarne vede, etnologija, muzikologija, kulturna dediščina, umetnost ter arheologija;
  • digitalna humanistika v izobraževanju in digitalna publicistika.

Dobrodošli so prispevki, ki predstavljajo smernice, raziskave, dobre prakse, projekte in rezultate na teh področjih. V sklopu konference bodo tudi vabljeni predavanji, študentska sekcija ter paneli o aktualnih temah, povezanih s konferenco. Uradna jezika konference bosta slovenščina in angleščina.

Vabljeni predavanji bosta objavljeni kasneje.

 

Predkonferenčni dogodki

Dan pred konferenco, 18. septembra 2024, organiziramo tri predkonferenčne dogodke:

Predviden urnik:

09:00-13:00 Delavnica CLASSLA-Express
14:00-15:00 Okrogla miza o velikih jezikovnih modelih v korpusnem jezikoslovju
15:00-17:00 Poslovni sestanek ReLDI in CLASSLA

Zadnja postaja CLASSLA-Express – serije delavnic, na katerih udeleženci raziskujejo korpuse južnoslovanskih jezikov z uporabo konkordančnikov CLARIN.SI (Skopje TBA, Zagreb 19. april, Rijeka 26. april, Beograd 29. maj, Ljubljana 18. september). Delavnica bo potekala v angleščini, za sodelovanje na delavnici se je treba prijaviti. Več informacij najdete na https://www.clarin.si/info/wp-content/uploads/2024/05/Call-for-participation_CLASSLA-Express_LJ.docx.pdf

Okrogla miza o uporabi velikih jezikovnih modelov v korpusnih raziskavah – ključno vprašanje današnjih korpusnih jezikoslovcev, prepoznano na prvih dveh postajah delavnice CLASSLA-Express.

Skupni sestanek središč CLASSLA (center znanja za južnoslovanske jezike) in ReLDI Centre Belgrade, namenjen razpravi o bodočih organizacijskih, infrastrukturnih in splošnih usmeritvah obeh organizacij ter nasploh mreženju raziskovalcev, ki se zanimajo za južnoslovanske jezike.

Paneli

Napredki in perspektive v raziskavah govorne komunikacije

Vodja panela Darinka Verdonik

Področje raziskav govorne komunikacije sega od tradicionalnih jezikoslovnih disciplin do najsodobnejših komunikacijskih tehnologij, ustvarjajoč široko paleto raziskav in inovacij. Ta panel združuje aktivne raziskovalce s področij računalniškega jezikoslovja, govornih tehnologij, korpusnega jezikoslovja in tradicionalnih jezikoslovnih disciplin, ki bodo razpravljali o najnovejših dosežkih in izzivih na svojih raziskovalnih področjih, o motivih, ki so gonilo njihovih raziskav, ter o tem, kako lahko raziskave govorne komunikacije naslavljajo družbene izzive, s katerimi se soočamo danes. Pridružite se nam na raziskovanju prihodnjih izzivov v raziskavah govorne komunikacije, kjer se skozi soočanje teoretičnih pogledov in praktičnih aplikacij razkriva prihodnost tega dinamičnega področja. 

Pomembni datumi

    • 1. 3. 2024: prvi klic za prispevke
    • 17. 5. 2024: rok za oddajo prispevkov in povzetkov
    • 31. 5. 2024: podaljšani rok za oddajo prispevkov in povzetkov
    • 5. 7. 2024: obvestilo o sprejetju prispevka / povzetka
    • 23. 8. 2024: oddaja končnega prispevka / povzetka
    • 23. 8. 2024: rok za registracijo
    • 18. 9. 2024: predkonferenčni dogodki oz. delavnice
    • 19. in 20. 9. 2024: konferenca JTDH 2024

Navodila za prispevke

Za konferenco zbiramo tako razširjene povzetke kot tudi polne prispevke. Razširjeni povzetki bodo objavljeni v knjižici povzetkov, polni prispevki pa v konferenčnem zborniku. Oboji bodo ob začetku konference objavljen na konferenčni spletni strani pod licenco Creative Commons. Avtorjem prepuščamo odločitev, ali bodo razširjeni povzetek oz. polni prispevek v recenziranje oddali anonimizirano ali ne.

Uradna jezika konference sta slovenščina in angleščina.

Polni prispevki naj bodo dolgi 4000–6500 besed, razširjeni povzetki pa 2000–3000 besed. Za pripravo prispevka v slovenščini uporabite predlogo za Word, predlogo za LaTeX [.zip] ali Overleaf predlogo za LateX (.zip in Overleaf vsebujeta tako angleško kot slovensko različico). Predloga za Word za prispevke v angleščini je na voljo na angleški strani konference.

Prispevke zbiramo preko platforme EasyChair na tej povezavi.

Avtorji študentskih (polnih) prispevkov naj ob oddaji to označijo tako, dodajo ključno besedo (keyword) “študentski prispevek”. Pri študentskih prispevkih morajo biti vsi avtorji do- ali podiplomski (magistrski, doktorski) študenti. Ti prispevki bodo imeli na konferenci svojo sekcijo, izbran in nagrajen pa bo tudi najboljši študentski prispevek.

Organizacija

Organizacijski odbor

  • Jerneja Fridl, predsednica OO, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
  • Miha Peče, ZRC SAZU
  • Miha Seručnik, ZRC SAZU
  • Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino
  • Ana Cvek, Inštitut za novejšo zgodovino
  • Simon Dobrišek, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
  • Katja Meden, Institut “Jožef Stefan”
  • Kaja Dobrovoljc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 

Programski odbor

Predsedstvo programskega odbora

  • Špela Arhar Holdt (predsednica PO, predstavnica CJVT), Filozofska fakulteta in Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • Slavko Žitnik (predstavnik SDJT), Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • Tomaž Erjavec (predstavnik CLARIN.SI), Institut “Jožef Stefan”
  • Jakob Lenardič (predstavnik DARIAH-SI), Inštitut za novejšo zgodovino
  • Matej Klemen (študentska sekcija), Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • Tina Munda (študentska sekcija), Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 
  • David Bordon (študentska sekcija), Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 

Člani programskega odbora

  • Saša Babič, Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU
  • Petra Bago, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu
  • Vuk Batanović, Inovacijski center Elektrotehniške fakultete, Univerza v Beogradu
  • Narvika Bovcon, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • Václav Cvrček, Inštitut češkega narodnega korpusa, Karlova univerza v Pragi
  • Jaka Čibej, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • Simon Dobrišek, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
  • Helena Dobrovoljc, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU
  • Kaja Dobrovoljc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • Jerneja Fridl, ZRC SAZU
  • Polona Gantar, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • Vojko Gorjanc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • Jurij Hadalin, Inštitut za novejšo zgodovino
  • Ivo Ipšić, Univerza na Reki
  • Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU
  • Alenka Kavčič, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • Iztok Kosem, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • Simon Krek, Filozofska fakulteta in Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • Drago Kunej, Glasbenonarodopisni inštitut, ZRC SAZU
  • Nikola Ljubešić, Odsek za tehnologije znanja, Institut “Jožef Stefan”
  • Nataša Logar, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
  • Matija Marolt, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • Sanda Martinčić Ipšić, Univerza na Reki
  • Mirjam Sepesy Maučec, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
  • Maja Miličević Petrović, Univerza v Bolonji
  • Dunja Mladenić, Laboratorij za umetno inteligenco, Institut “Jožef Stefan”
  • Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino
  • Matevž Pesek, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • Karmen Pižorn, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • Senja Pollak, Odsek za tehnologije znanja, Institut “Jožef Stefan”
  • Ajda Pretnar, Inštitut za novejšo zgodovino
  • Marko Robnik Šikonja, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • Tanja Samardžić, Univerza v Zurichu
  • Miha Seručnik, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU
  • Marko Stabej, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • Janez Štebe, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
  • Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino
  • Daniel Vasić, Univerza v Mostarju
  • Darinka Verdonik, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
  • Jerneja Žganec Gros, Alpineon d.o.o.
  • Andrej Žgank, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
  • Aleš Žagar, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • Branko Žitko, Fakulteta za znanost, Univeza v Splitu