Vtisi z 31. Evropske poletne šole logike, jezika in informatike

Med 5. in 16. avgustom 2019 je na univerzi v Rigi v Latviji potekala 31. izvedba poletne šole ESSLLI (European Summer School in Logic, Language and Information). Poletna šola, ki je vsako leto izvedena na drugem prizorišču, z bogatim dvotedenskim programom privabi študente in raziskovalce s področij (računalniškega) jezikoslovja, logike, matematike in informatike.

Glavni del programa so obsegali tečaji, ki so bili razdeljeni v tri tematske sklope: jezik in logika, jezik in računalništvo ter logika in računalništvo. Ob istem času je navadno potekalo 6 tečajev hkrati, zato so si udeleženci tečaj izbrali glede na zanimanje in predznanje. Sama se najbolj zanimam za računalniško jezikoslovje in obdelavo naravnega jezika, zato sem se udeležila predvsem tečajev iz sklopa o jeziku in računalništvu. V prvem tednu sem obiskovala tečaj o dvoumnem obsegu fraz, ki ga je poučeval Asad Sayeed (Univerza v Göteborgu). V prvem tednu sem poslušala tudi eno predavanja s področja pragmatike, in sicer o anafori in dvoumju, ki sta ga ponudila Daniel Altshuler (Hampshire College in UMass Amherst, ZDA) in Julian Schlöder (Institute for Logic, Language and Computation, Nizozemska). Izmed tečajev v prvem tednu velja omeniti tudi uvodni tečaj o obdelavi naravnega jezika s programskim jezikom python, ki ga je vodila Anna Rogers (University of Massachusetts Lowell, ZDA). Tečaj je bil namenjen predvsem jezikoslovcem, ki bi se radi naučili programiranja in uporabe knjižnic za statistično strojno učenje.

V drugem tednu je v jutranjem terminu Michael Franke (Univerza v Osnabrücku) udeležencem predstavil dobre in slabe prakse pri izvajanju eksperimentov v obliki množičenja, osredotočil se je tudi na pomembnost ponavljanja znanstvenih eksperimentov in preverjanja sicer potrjenih hipotez. Slušatelji smo lahko preizkusili prosti dostopno orodje magpie, s katerim so zastavili svoj spletni eksperiment. V drugem tednu je Anna Rogers nadaljevala s tečajem o programiranju, tokrat s poudarkom na besednih vložitvah in nevronskih modelih za različne probleme na področju obdelave naravnega jezika. Zanimiv je bil tudi tečaj o jeziku, dejanjih in zaznavi, ki sta ga poučevala Simon Dobnik (Univerza v Göteborgu) in John Kelleher (Dublin Institute of Technology).

Poleg tečajev sta med poletno šolo potekali tudi dve delavnici, in sicer o družbeni zaznamovanosti besed in izjav v pragmatiki (Integrating approaches to social meaning 2) ter o semantičnih prostorih na preseku med obdelavo naravnega jezika, fiziko in kognitivno znanostjo (Workshop on Semantic Spaces at the Intersection of NLP, Physics and Cognitive Science). Ob večerih so bila organizirana štiri vabljena predavanja.

Tečaji so potekali vsak dan med 9:00 in 18.30 uro, vmes pa smo imeli odmor za kavo, kjer smo lahko preizkusili tipične latvijske prigrizke. Izobraževalne dejavnosti je lepo dopolnjeval družbeni program z ekskurzijama, zabavo in nogometno tekmo med udeleženci in predavatelji.

Iza Škrjanec