KONFERENCA JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE IN DIGITALNA HUMANISTIKA 2020

24.-25. september 2020

Inštitut za novejšo zgodovino
Privoz 11, Ljubljana

www.sdjt.si/jtdh-2020
English page:
www.sdjt.si/jtdh-2020/en/

Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT), Inštitut za novejšo zgodovino (INZ) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI in DARIAH-SI bodo 24. in 25. 9. 2020 organizirali konferenco “Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika”, ki se ponaša z več kot 20-letno tradicijo, tematsko širitev na digitalno humanistiko pa smo uvedli leta 2016.

  1. Tematska področja konference
  2. Pomembni datumi
  3. Navodila za prispevke
  4. Vabljeno predavanje
  5. Registracija
  6. Nastanitev in prevoz
  7. Organizacija
  8. Programski odbor

Tematska področja konference

Na konferenco vabimo raziskovalce, ki delujejo v različnih disciplinah in metodoloških okvirih. Vabimo prispevke z naslednjih področij:

  • govorne in druge eno- in večjezične jezikovne tehnologije;
  • digitalno jezikoslovje: prevodoslovje, korpusno jezikoslovje, leksikologija in leksikografija, standardizacija;
  • digitalna humanistika in zgodovinopisje, literarne vede, etnologija, muzikologija, kulturna dediščina, umetnost ter arheologija;
  • digitalna humanistika v izobraževanju in digitalna publicistika.

Dobrodošli so prispevki, ki predstavljajo smernice, raziskave, dobre prakse, projekte in rezultate na teh področjih. V sklopu konference bodo tudi vabljeni predavanji, študentska sekcija ter paneli o aktualnih temah, povezanih s konferenco. Uradna jezika konference bosta slovenščina in angleščina.

Avtorje izbranih člankov bomo povabili, da svoje prispevke iz JTDH 2020 razširijo za posebno angleško številko revije Slovenščina 2.0. Revija je indeksirana v informacijskem servisu Scopus. Vsak od izbranih prispevkov bo recenziran po običajnem recenzentskem postopku in ga bo potrebno pripraviti v skladu s smernicami, ki jih najdete v navodilih za avtorje.


Pomembni datumi

  • 1. 06. 2020 podaljšani rok za oddajo prispevkov in povzetkov
  • 25. 06. 2020 rok za recenzije
  • 29. 06. 2020 obvestilo o sprejetju prispevka/povzetka
  • 01. 09. 2020 oddaja končnega prispevka/povzetka
  • 15. 09. 2020 dokončan zbornik
  • 24.-25. 09. 2020 konferenca

Za konferenco zbiramo tako razširjene povzetke kot tudi polne prispevke. Razširjeni povzetki bodo objavljeni v knjižici povzetkov, polni prispevki pa v konferenčnem zborniku, ki bo ob začetku konference objavljen na konferenčni spletni strani pod licenco Creative Commons. Avtorjem prepuščamo odločitev, ali bodo razširjeni povzetek oz. polni prispevek v recenziranje oddali anonimizirano ali ne.

Uradna jezika konference sta slovenščina in angleščina.

Razširjeni povzetki naj bodo dolgi do 2-4 strani, polni prispevki pa 6-8 strani. Sestavljeni naj bodo v skladu s predlogo konference:

Prispevke zbiramo preko platforme EasyChair na tej povezavi.

Avtorji prispevkov naj ob oddaji označijo, ali gre za študentski prispevek (uporabite ključno besedo “študentski prispevek”), kjer morajo biti vsi avtorji do- ali podiplomski študenti. Ti prispevki bodo imeli na konferenci svojo sekcijo, izbran in nagrajen pa bo tudi najboljši študentski prispevek.


Kaspar Beelen

Govorjenje v imenu drugih
Zakaj naj digitalno humanistiko zanimajo parlamentarni podatki

Izvleček:

Parlamenti hranijo podrobne zapise vsega, kar politiki povejo med plenarnimi sejami. V zadnjih desetletjih se je zelo povečala razpoložljivost teh (skoraj dobesednih) zapisnikov v digitalni obliki, pri čemer nastajajo obsežni zgodovinski korpusi, ki vsebujejo milijone besed in obsegajo več stoletij političnih razprav. Ti podatki omogočajo enkraten vpogled v jezik in svetovni nazor poslancev in volivcev, ki naj bi jih ti zastopali, s tem pa zagotavljajo podrobno pričevanje o skoraj vsaki temi, ki je bila kdaj koli predmet javnega mnenja.

Digitalni parlamentarni zapisniki za digitalne zgodovinarje pomenijo dragoceno zbirko, ki pa še ni dovolj raziskana. V predstavitvi je zajet pregled najnovejših pristopov k obravnavi parlamentarnih podatkov, ki združujejo računalništvo in zgodovino. Najprej je predstavljeno, kako govori poslancev znanstvenikom omogočajo preučevanje različnih vidikov jezika, od čustev ali prefinjenosti do uporabe humorja. Prispevek nato obravnava, kako računalniška analiza parlamentarnih razprav prispeva k iskanju odgovorov na pomembna zgodovinska vprašanja, kakršni sta na primer vloga žensk v nacionalni politiki ali spremembe oblike političnega zastopanja.

Življenjepis:

Kaspar Beelen je digitalni zgodovinar, ki raziskuje uporabo strojnega učenja v humanističnih raziskavah. Po doktoratu iz zgodovine na Univerzi v Antwerpnu (2014) je bil podoktorski sodelavec na Univerzi v Torontu. Kot raziskovalec pri projektu Digging into Linked Parliamentary Data (Dilipad) je objavil več razprav, ki združujejo podatkovno znanost, politologijo in zgodovino ter obravnavajo najrazličnejše teme, med drugim zastopanost žensk v parlamentu Združenega Kraljestva, razvoj javnozdravstvenega diskurza in uporabo čustev v parlamentarnem jeziku. Kaspar se je leta 2016 zaposlil na Univerzi v Amsterdamu – najprej kot podoktorski sodelavec na Inštitutu za informatiko, nato pa kot docent na digitalni humanistiki (medijske študije). Od februarja 2019 je zaposlen na Inštitutu Alan Turing kot znanstveni sodelavec pri projektu Living with Machines.


Registracija

  • Kotizacija:
    • redni udeleženci: 80 EUR
    • študenti, soavtorji in udeleženci brez prispevka: brezplačno
  • Rok za prijavo: 31. 8. 2020

Za vsak prispevek je potrebno poravnati eno kotizacijo. Za študente, soavtorje in slušatelje brez prispevka je udeležba na konferenci brezplačna, registracija pa je obvezna zaradi lažje organizacije predavalnic in odmorov za kavo. Brezplačna registracija vključuje pravico do udeležbe na predavanjih ter odmorih za kavo.

Kotizacija za redne udeležence pokriva strošek dnevnih kosil, ki bosta organizirani v četrtek, 24. in petek 25. septembra 2020, ter odmore s kavo. Ob registraciji bo možen nakup kuponov za konferenčno večerjo. Preostali udeleženci imajo ob registraciji možnost nakupa kuponov za udeležbo na dnevnih kosilih in/ali konferenčni večerji.

Prijave in kotizacije bo zbiral Inštitut za novejšo zgodovino. Po zbiranju prijav vam bomo izstavili račun, ki ga bo potrebno poravnati najkasneje do 14. 09. 2020.

Prijavni obrazec

Izpolnite prijavni obrazec in kliknite gumb »Pošlji // Submit«. Obvezna polja obrazca so označena z zvezdicami. Vaši osebni podatki se bodo uporabili izključno za organizacijo konference in se jih ne bo po nepotrebnem delilo s katerimi koli drugimi osebami, organizacijami ali institucijami.


Nastanitev in prevoz

  • seznam hostlov in hotelov v bližini konference je tu
  • možnosti javnega prevoza do Ljubljane so tu
  • možnosti javnega prevoza po Ljubljani so tu

Organizacija

Organizacijski odbor

  • Simon Dobrišek (SDJT, FE)
  • Nataša Frank (INZ)
  • Darja Fišer (CJVT)
  • Jerneja Fridl (DARIAH-SI, ZRC SAZU)
  • Jurij Hadalin (DARIAH-SI, INZ)
  • Katja Meden (CLARIN)
  • Mihael Ojsteršek (DARIAH-SI, INZ)
  • Mojca Šorn (predsednik, DARIAH-SI, INZ)

Programski odbor

Predsedstvo programskega odbora

  • izr. prof. dr. Darja Fišer, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani (CJVT, predsednica)
  • izr. prof. dr. Simon Dobrišek, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani (SDJT)
  • izr. prof. dr. Tomaž Erjavec, Institut “Jožef Stefan” (CLARIN.SI)
  • dr. Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino (DARIAH-SI)
  • as. Ajda Pretnar (Fakulteta za računalništvo in informatiko)

Člani programskega odbora

  • dr. Špela Arhar Holdt, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • prof. dr. Zoran Bosnić, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • doc. dr. Narvika Bovcon, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • doc. dr. Václav Cvrček, Inštitut češkega narodnega korpusa, Karlova univerza v Pragi
  • prof. dr. Simon Dobrišek, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
  • doc. dr. Helena Dobrovoljc, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU
  • izr. prof. dr. Darja Fišer, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • dr. Jerneja Fridl, ZRC SAZU
  • dr. Polona Gantar, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • dr. Vojko Gorjanc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • dr. Jurij Hadalin, Inštitut za novejšo zgodovino
  • doc. dr. Mario Hibert, Filozofska fakulteta, Univerza v Sarajevu
  • prof. dr. Miran Hladnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • prof. dr. Ivo Ipšić, Tehniška fakulteta, Univerza na Reki
  • doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU
  • prof. dr. Zdravko Kačič, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
  • dr. Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani
  • dr. Simon Krek, Institut “Jožef Stefan” / Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v Ljubljani
  • prof. dr. Cvetana Krstev, Filozofska fakulteta, Univerza v Beogradu
  • doc. dr. Drago Kunej, Glasbenonarodopisni inštitut, ZRC SAZU
  • doc. dr. Nikola Ljubešić, Odsek za informacijske in komunikacijske znanosti, Univerza v Zagrebu
  • prof. dr. Nataša Logar, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
  • doc. dr. Matija Marolt, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • prof. dr. France Mihelič, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
  • doc. dr. Maja Miličević, Filološka fakulteta, Univerza v Beogradu
  • prof. dr. Dunja Mladenić, Laboratorij za umetno inteligenco, Institut “Jožef Stefan”
  • dr. Matija Ogrin, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU
  • dr. Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino
  • izr. prof. dr. Karmen Pižorn, Pedagoška Fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • doc. dr. Dan Podjed, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU
  • dr. Senja Pollak, Institut “Jožef Stefan”
  • prof. dr. Marko Robnik-Šikonja, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • dr. Tanja Samardžić, Univerza v Zurichu
  • dr. Miha Seručnik, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU
  • prof. dr. Marko Stabej, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • dr. Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino
  • doc. dr. Janez Štebe, Fakulteta za družbene vede
  • doc. dr. Aleš Vaupotič, Raziskovalni center za humanistiko, Univerza v Novi Gorici
  • prof. dr. Špela Vintar, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • dr. Jerneja Žganec Gros, Alpineon d.o.o.