Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Kaja Dobrovoljc

Vtisi z 31. Evropske poletne šole logike, jezika in informatike

Med 5. in 16. avgustom 2019 je na univerzi v Rigi v Latviji potekala 31. izvedba poletne šole ESSLLI (European Summer School in Logic, Language and Information). Poletna šola, ki je vsako leto izvedena na drugem prizorišču, z bogatim dvotedenskim programom privabi študente in raziskovalce s področij (računalniškega) jezikoslovja, logike, matematike in informatike.

Glavni del programa so obsegali tečaji, ki so bili razdeljeni v tri tematske sklope: jezik in logika, jezik in računalništvo ter logika in računalništvo. Ob istem času je navadno potekalo 6 tečajev hkrati, zato so si udeleženci tečaj izbrali glede na zanimanje in predznanje. Sama se najbolj zanimam za računalniško jezikoslovje in obdelavo naravnega jezika, zato sem se udeležila predvsem tečajev iz sklopa o jeziku in računalništvu. V prvem tednu sem obiskovala tečaj o dvoumnem obsegu fraz, ki ga je poučeval Asad Sayeed (Univerza v Göteborgu). V prvem tednu sem poslušala tudi eno predavanja s področja pragmatike, in sicer o anafori in dvoumju, ki sta ga ponudila Daniel Altshuler (Hampshire College in UMass Amherst, ZDA) in Julian Schlöder (Institute for Logic, Language and Computation, Nizozemska). Izmed tečajev v prvem tednu velja omeniti tudi uvodni tečaj o obdelavi naravnega jezika s programskim jezikom python, ki ga je vodila Anna Rogers (University of Massachusetts Lowell, ZDA). Tečaj je bil namenjen predvsem jezikoslovcem, ki bi se radi naučili programiranja in uporabe knjižnic za statistično strojno učenje.

V drugem tednu je v jutranjem terminu Michael Franke (Univerza v Osnabrücku) udeležencem predstavil dobre in slabe prakse pri izvajanju eksperimentov v obliki množičenja, osredotočil se je tudi na pomembnost ponavljanja znanstvenih eksperimentov in preverjanja sicer potrjenih hipotez. Slušatelji smo lahko preizkusili prosti dostopno orodje magpie, s katerim so zastavili svoj spletni eksperiment. V drugem tednu je Anna Rogers nadaljevala s tečajem o programiranju, tokrat s poudarkom na besednih vložitvah in nevronskih modelih za različne probleme na področju obdelave naravnega jezika. Zanimiv je bil tudi tečaj o jeziku, dejanjih in zaznavi, ki sta ga poučevala Simon Dobnik (Univerza v Göteborgu) in John Kelleher (Dublin Institute of Technology).

Poleg tečajev sta med poletno šolo potekali tudi dve delavnici, in sicer o družbeni zaznamovanosti besed in izjav v pragmatiki (Integrating approaches to social meaning 2) ter o semantičnih prostorih na preseku med obdelavo naravnega jezika, fiziko in kognitivno znanostjo (Workshop on Semantic Spaces at the Intersection of NLP, Physics and Cognitive Science). Ob večerih so bila organizirana štiri vabljena predavanja.

Tečaji so potekali vsak dan med 9:00 in 18.30 uro, vmes pa smo imeli odmor za kavo, kjer smo lahko preizkusili tipične latvijske prigrizke. Izobraževalne dejavnosti je lepo dopolnjeval družbeni program z ekskurzijama, zabavo in nogometno tekmo med udeleženci in predavatelji.

Iza Škrjanec

Vtisi z jubilejne poletne šole digitalne humanistike v Leipzigu

V drugi polovici julija je na Univerzi v Leipzigu potekala že 10. Evropska poletna šola iz digitalne humanistike. V slabih dveh tednih so se zvrstile številne delavnice, predstavitve projektov in predavanja. Program je brez težav zadovoljil raznotere interese 120 udeležencev s celega sveta. Med njimi ni bilo malo tistih, ki se na to poletno šolo vračajo že več let. Letošnja izvedba ESU je bila prav posebna zaradi jubileja in slovesa ustanoviteljice in glavne organizatorke te poletne šole dr. Elisabeth Burr. Požrtvovalna organizacijska ekipa je pod njenim vodstvom poskrbela za nemoten potek programa in prijetno izkušnjo bivanja v Leipzigu za vse udeležence. Tudi priložnosti za kulturno udejstvovanje in neformalno druženje je bilo dovolj (npr. ogledi muzejev, obisk jezera, skupne večerje), tako da smo se udeleženci ESU 2019 na koncu poslovili kot prijatelji.

Delavnice so bile razdeljene v dva sklopa. Nekatere so se končale po prvem tednu oziroma so se drugi teden šele začele, druge pa so trajale vseh enajst dni (skupno 18 oziroma 36 kontaktnih ur). Izbor delavnic je bil pester, saj je poletna šola ESU namenjena vsem, ki jih tako ali drugače zanima digitalna humanistika. Med udeleženci so bili med drugim raziskovalci s področja zgodovine, literarnih ved, geografije, likovne umetnosti, novinarstva, sociologije, prevodoslovja, jezikoslovja, pedagogike idr.

Letošnji nabor desetih delavnic je obsegal vse od bolj splošnih delavnic iskanja, čiščenja, označevanja in uporabe različnih vrst podatkov ter izgradnje in uporabe lastnih shem podatkovnih baz (vključno npr. z uporabo XML-TEI, CATMA, SQL, CQL idr.) do bolj specifičnih, ki so obravnavale mapiranje podatkov, stilometrijo, nevronske mreže za obdelavo naravnih jezikov in računalniško učenje za obdelavo nebesedilnega gradiva. Poleg izbrane delavnice smo udeleženci lahko dobili tudi hiter (45-minutni) vpogled v potek in vsebino štirih drugih delavnic. Na delavnici, ki sem si jo izbrala, smo preizkušali stilometrične metode za analizo besedil. Delavnica je bila sestavljena iz teoretičnega dela, kjer smo na poljuden način obnavljali znanje književnosti, zgodovine, slovnice, matematike, statistike in celo fizike, ter iz praktičnega dela, kjer smo metode preizkušali na različnih predpripravljenih in lastnih korpusih besedil. Čeprav je bil poudarek na literarnih besedilih in na določanju avtorstva, sta si predavatelja dr. Maciej Eder in dr. Jeremi Ochab med in po delavnici vedno vzela čas tudi za vprašanja, vezana na druge vrste besedil. Tako smo vsi udeleženci te delavnice lahko pridobili uporabno znanje in razrešili dileme glede uporabnosti metode za naše konkretne raziskovalne projekte.

Popoldanski čas je bil namenjen predstavitvi različnih projektov udeležencev (v obliki kratkih predstavitev ali plakatov). Tako smo lahko na konkretnih primerih spoznavali uporabnost metod digitalne humanistike (npr. raziskovanje intertekstualnosti Shakespearovih del, določanje avtorstva papirusov, analiza dojemanja strahu, novi pristopi k pisanju učbenikov, analiza pisne produkcije gluhih oseb, itd.). Predstavitvam so sledila predavanja priznanih strokovnjakov s področja digitalne humanistike. Namen predavanj je bil razširiti poznavanje razvoja digitalne humanistike (na primeru Rusije, Brazilije in Kameruna) ter nadgraditi razumevanje pomena, zagat in uporabnosti digitalne humanistike (na primeru kritike digitalnega razuma, metodoloških ovir in podatkovnih infrastruktur, kot je npr. CLARIN ERIC). Do nekaterih predavanj in predstavitev je mogoče dostopati prek te povezave. V času ESU je bila organizirana tudi okrogla miza o odgovornostih digitalne humanistike.

ESU ponuja raznolik program, v katerem lahko raziskovalci z najrazličnejših raziskovalnih področij z določeno afiniteto do tehnologije pridobijo takoj uporabno praktično znanje, širši pogled na digitalno humanistiko in številna nova poznanstva. Na ta način ESU spodbuja interdisciplinarnost in širi zavedanje o pomenu in nalogah digitalne humanistike v sodobnem svetu. Udeležba na ESU je bila navdihujoča izkušnja, ki bo še dolgo odmevala.

Kristina Pahor de Maiti