Evropska poletna univerza iz digitalne humanistike na Univerzi v Leipzigu je ena od petih na svetu in hkrati edina tovrstna poletna \u0161ola izven angle\u0161ko govore\u010dega obmo\u010dja. Udele\u017eenci \u2013 teh je okrog 90 \u2013 prihajajo z vsega sveta, od Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike do Avstralije, Ju\u017ene Amerike, Irana, Indije in Kitajske, veliko pa je tudi udele\u017eencev iz Evrope. Dva tedna dru\u017eenja udele\u017eencu omogo\u010dijo, da se pove\u017ee z novimi, zanimivimi ljudmi z vsega sveta. Poletna univerza nudi izjemno intenziven program, ki v desetih dneh omogo\u010di dvakrat po 18 ur zgo\u0161\u010denih delavnic, kjer so \u0161tudentom na voljo vodilni strokovnjaki dolo\u010denega podro\u010dja, pa tudi mno\u017eico predavanj, okroglih miz in strokovnih posvetov ter manj formalnih ogledov muzejev ter razstav. Poletno \u0161olo organizira prof. dr. Elisabeth Burr z ekipo \u0161tudentov, ki je pokazala vrhunsko predanost temu projektu. V svojem poslovilnem govoru ob koncu poletne \u0161ole je dr. Elisabeth Burr izpostavila Slovensko dru\u0161tvo za jezikovne tehnologije, ki \u0161tudentom iz Slovenije omogo\u010da obisk te kakovostne poletne \u0161ole.<\/p>\n
Program je usmerjen v ve\u010d kategorij digitalne humanistike, ki je hitro rasto\u010de polje. Udele\u017eenci tako prihajajo z razli\u010dnih podro\u010dij humanistike, denimo zgodovine, novinarstva, prevajalstva, sociologije. Poletna \u0161ola nudi bogat nabor metodologij, ki lahko pomagajo odgovoriti na razli\u010dna raziskovalna vpra\u0161anja. Delavnice dajejo te\u017eo prakti\u010dni aplikaciji znanja, zato je dobro, da se \u0161tudent nanje dobro pripravi in si \u017ee pred prihodom dolo\u010di konkretne cilje.<\/p>\n
Edicija poletne \u0161ole v letu 2018 je ponudila denimo delavnico o strojnem prevajanju pod vodstvom dr.\u00a0Tommija A. Pirinena\u00a0z Univerze v Hamburgu, delavnico z dr.\u00a0Carol Chiodo\u00a0z Univerze v Princetonu in dr.\u00a0Lauren Tilton\u00a0z Univerze v Richmondu v ZDA, ki sta u\u010dili, kako najti, organizirati in analizirati podatke v dolo\u010deni raziskavi.\u00a0Sama sem se udele\u017eila delavnice z naslovom Stilometrija. Gre za ra\u010dunalni\u0161ko analizo literarnega stila. Profesorja sta prihajala s Poljske in sta skupino desetih \u0161tudentov z vsega sveta, v katero sem bila vklju\u010dena, hitro uvedla v analizo ve\u010djih korpusov besedil v programskem jeziku “R” in programu “R Studio”. Dr.\u00a0Maciej Eder\u00a0s Pedago\u0161ke fakultete v Krakovu in dr.\u00a0Jeremi Ochab\u00a0s tamkaj\u0161nje\u00a0Jagielonske univerze sta ure oblikovala zelo dinami\u010dno, z me\u0161anico predavanj in prakti\u010dnih vaj, ki smo jih opravili na osebnih ra\u010dunalnikih.\u00a0U\u010ditelja sta nam predstavila tudi nekaj aktualnih stilometri\u010dnih projektov in njune raziskave, ki so usmerjene predvsem v prepoznavanje avtorstva anonimnih tekstov.\u00a0Pridobljeno znanje smo preizkusili na korpusih, ki sem ga sama lahko oblikovala zaradi dolgoletnih prizadevanj slovenskih strokovnjakov, denimo dr. Mirana Hladnika z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, za digitalizacijo slovenske knji\u017eevnosti. V pogovoru z drugimi udele\u017eenci sem ugotovila, da smo v Sloveniji na podro\u010dju digitalizacije literarnih del naprednej\u0161i od nekaterih drugih narodov, denimo Francozov.<\/p>\n
Podobno znanje kot te\u010daj stilometrije, le da z delom v programu Python, je posredovala tudi delavnica dr.\u00a0Eun Seo Jo\u00a0s Univerze v Standordu, ki sem jo obiskala, ko smo imeli udele\u017eenci na voljo obisk v drugih u\u010dilnicah.\u00a0Obiskala\u00a0sem tudi delavnico, v kateri sem spoznala nastajanje korpusa likovnih del iz zgodovine umetnosti, po katerem lahko i\u0161\u010demo denimo dolo\u010dene kompozicije in telesne postavitve figur. Peter Bell\u00a0z univerze Friedrich-Alexander v Erlangen-N\u00fcrnbergu in\u00a0Leonardo Impett\u00a0s \u0161vicarske\u00a0\u00c9cole Polytechnique F\u00e9d\u00e9rale de Lausanne sta razkrila mo\u017enosti ra\u010dunalni\u0161kega pogleda (“computer vision”) za analizo vizualnega gradiva.\u00a0V nepregledni mno\u017eici iz zakladnice likovne ustvarjalnosti lahko s pomo\u010djo ra\u010dunalnika najdemo dolo\u010den vizualni detajl, ki se pojavlja v razli\u010dnih okoljih. Zanimive so bile tudi predstavljene tehnike postavljanja dolo\u010denih kulturnih pojavov na razli\u010dne tipe zemljevidov, na primer literarnozgodovinskih dejstev in zgodb iz knji\u017eevnosti. Spoznala sem, da inovativni na\u010dini vizualne predstavitve podatkov niso pomembni le zato, ker nudijo nov vpogled v dolo\u010deno znanje, marve\u010d tudi zato, ker z njihovo pomo\u010djo odpremo nove zorne kote in tako neredko novo znanje tudi pridobimo.<\/p>\n
Digitalni svet je postal del vsakdanjega \u017eivljenja in vstopa v raziskovanje na podro\u010dju humanistike. To pa \u0161e vedno ni mogo\u010de brez \u00bbtradicionalnih\u00ab raziskovalnih metod, ki nam omogo\u010dajo, da postavimo smiselna raziskovalna vpra\u0161anja. Raba ra\u010dunalni\u0161kih algoritmov na\u0161im raziskavam vsekakor odpira nove dimenzije, vendar lahko tudi humanistika pozitivno vpliva na informacijske tehnologije. Posebej s tem, da osmisli in argumentira pomen prostega dostopa do znanja. Ta humanisti\u010dna vrednota, ki je bila v za\u010detkih interneta \u0161e njegov del, v korist velikih korporacij \u017eal vse bolj izginja.<\/p>\n
Ivana Zajc, doktorandka na Oddelku za slovenistiko FF UL<\/p>\n
<\/p>\n
![\"Nova](\"http:\/\/www.sdjt.si\/wp\/wp-content\/uploads\/2018\/08\/Nova-poznanstva.jpg\" "\\"Nova")
<\/div><\/a><\/div><\/div>