KONFERENCA JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE IN DIGITALNA HUMANISTIKA 2018

Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
20. 9.–21. 9. 2018

www.sdjt.si/jtdh-2018/

Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT), Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI in DARIAH-SI so 20. in 21. 9. 2018 organizirali konferenco “Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika”, ki se ponaša z več kot 20-letno tradicijo, tematsko širitev na digitalno humanistiko pa smo uvedli leta 2016.

  1. Zbornik konference
  2. Urnik konference
  3. Tematska področja konference
  4. Vabljena predavatelja
  5. Pomembni datumi
  6. Registracija
  7. Nastanitev in prevoz
  8. Navodila za prispevke
  9. Organizacija
  10. Programski odbor
  11. Fotografije s konference

Na konferenco smo vabili raziskovalce, ki delujejo v različnih disciplinah in metodoloških okvirih. Vabili smo prispevke z naslednjih področij:

  • govorne in druge eno- in večjezične jezikovne tehnologije;
  • digitalno jezikoslovje: prevodoslovje, korpusno jezikoslovje, leksikologija in leksikografija, standardizacija;
  • digitalna humanistika in zgodovinopisje, etnologija, muzikologija, kulturna dediščina, umetnost ter arheologija;
  • digitalna humanistika v izobraževanju in digitalna publicistika.

Dobrodošli so bili prispevki, ki predstavljajo smernice, raziskave, dobre prakse, projekte in rezultate na teh področjih. V sklopu konference so bila tudi vabljena predavanja, študentska sekcija ter paneli o aktualnih temah, povezanih s konferenco.

Avtorje izbranih člankov smo povabili, da svoje prispevke iz JTDH 2018 razširijo za posebno angleško številko revije Prispevki za novejšo zgodovino. Revija je indeksirana v informacijskem servisu Scopus. Vsak od izbranih prispevkov bo recenziran po običajnem recenzentskem postopku in ga bo potrebno pripraviti v skladu s smernicami, ki jih najdete v navodilih za avtorje.


Vabljena predavatelja

JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE:

Dr. Malvina Nissim,
Center za jezik in kognicijo Groeningen


Too good to be true: Current approaches to author profiling

Abstract:

State-of-the-art performance on author profiling (e.g., gender and age) for English in social media is around 80%, or even higher. I will present systems that yield those results, but I will also question the reliability of such figures. Specifically, I will show that the same reasons why these models work are also the cause of serious performance drops when we change, even moderately, domain or topic. If we create conditions to bypass such powerful but at the same time limiting clues, we might be able to identify features that are indeed more relevant for profiling, and we will build more portable systems. I will describe experiments in this direction, exploring whether portability can be stretched even into a cross-language setting. I will also compare these flexible models to human performance in quite an interesting way!

Bio:

Malvina Nissim is Associate Professor in Language Technology at the University of Groningen, The Netherlands. She has extensive experience in sentiment analysis and author identification and profiling, as well as in modelling the interplay of lexical semantics and pragmatics, especially regarding the computational treatment of figurative language and modality. She is the author of 100+ publications in international venues, is member of the main associations in the field, and annually reviews for the major conferences and journals. She has recently co-chaired the Fourth Italian Conference on Computational Linguistics (CLiC-it 2017), and was the general chair of the Seventh Joint Conference on Lexical and Computational Semantics (*SEM 2018). She is also active in the field of resource and system evaluation, as both organiser and participant of shared tasks, and is interested in the philosophy behind them. She graduated in Linguistics from the University of Pisa, and obtained her PhD in Linguistics from the University of Pavia. Before joining the University of Groningen, she was a tenured researcher at the University of Bologna (2006-2014), and a post-doc at the Institute for Cognitive Science and Technology of the National Research Council in Rome (2006) and at the University of Edinburgh (2001-2005). In 2017, she was elected as the 2016 University of Groningen Lecturer of the Year.

DIGITALNA HUMANISTIKA:

dr. Martijn Kleppe,
Nizozemska nacionalna knjižnica

Bringing Digital Humanities to the wider public: libraries as incubator for DH research results

Abstract:

Digital Humanities researchers rely on large digital datasets. Since the National Library of the Netherlands (KB) has been digitizing its collection for about ten years, their datasets are popular amongst DH scholars that focus on historical newspapers, periodicals and books. By not only supporting researchers by giving them access to datasets, but also by collaborating with them, the KB aims to incorporate DH research results in their services and products. We do this by sharing our prototype tools and code on our online Lab , invite academics to come and work as researcher-in-residence and are full partner in research projects. In this talk I will describe the challenges and opportunities for libraries and academics when they collaborate. What can researchers gain from collaborating with libraries? And how can libraries bring the affordances of DH research to the wider public?

Bio:

Martijn Kleppe is Head of the Research Department of the National Library of the Netherlands (KB). Trained as historian, he wrote a dissertation on photographic iconic images by building and applying computational techniques. Before moving to the KB, he was a researcher in several Digital Humanities that focused on opening up audiovisual and textual archives by using techniques from the National Language Processing Domain, speech recognition and computer vision. At the KB, he now leads the Research Department that covers topics such as digital preservation, copyright, public library research, digital scholarship and improving the usability and discoverability of digital content.

 

Pomembni datumi

  • 15. 04. 2018    podaljšani rok za oddajo prispevka ali razširjenega povzetka
  • 15. 06. 2018   obvestilo o sprejetju prispevka ali razširjenega povzetka
  • 15. 06. 2018    odprte prijave na konferenco
  • 31. 08. 2018    oddaja končnega prispevka ali razširjenega povzetka
  • 01. 09. 2018    rok za prijavo na konferenco
  • 20.–21. 09. 2018    KONFERENCA

Registracija

  • Kotizacija:
    • redni udeleženci: 80 EUR;
    • študenti, soavtorji in udeleženci brez prispevka: brezplačno;
  • Rok za prijavo: 31. 8. 2018

Za vsak prispevek je potrebno poravnati eno kotizacijo. Za študente, soavtorje in slušatelje brez prispevka je udeležba na konferenci brezplačna, registracija pa je obvezna zaradi lažje organizacije predavalnic in odmorov za kavo. Brezplačna registracija vključuje pravico do udeležbe na predavanjih ter odmorih za kavo.

Kotizacija za redne udeležence pokriva tudi strošek dnevnih kosil v restavraciji Fakultete za elektrotehniko in konferenčne večerje, ki bo organizirana predvidoma v četrtek, 20. septembra 2018, ob 19. uri. Preostali udeleženci pa imajo ob registraciji možnost nakupa kuponov za udeležbo na dnevnih kosilih in/ali konferenčni večerji. Cena kuponov bo predvidoma 5 EUR za posamezno dnevno kosilo in 20 EUR za konferenčno večerjo.

Prijave in kotizacije bo zbirala Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Po zbiranju prijav vam bo izstavljen račun, ki ga bo potrebno poravnati najkasneje do 16. 09. 2018.

Prijavni obrazec

Izpolnite prijavni obrazec in kliknite gumb »Pošlji // Submit«. Obvezna polja obrazca so označena z zvezdicami. Vaši osebni podatki se bodo uporabili izključno za organizacijo konference in se jih ne bo po nepotrebnem delilo s katerimi koli drugimi osebami, organizacijami ali institucijami.

Nastanitev in prevoz

  • seznam hostlov in hotelov v bližini konference je tu
  • možnosti javnega prevoza do Ljubljane so tu
  • možnosti javnega prevoza po Ljubljani so tu

Za konferenco zbiramo tako razširjene povzetke kot tudi polne prispevke. Razširjeni povzetki bodo objavljeni v knjižici povzetkov, polni prispevki pa v konferenčnem zborniku, ki bo ob začetku konference objavljen na konferenčni spletni strani pod licenco Creative Commons. Avtorjem prepuščamo odločitev, ali bodo oddani razširjeni povzetek oz. polni prispevek anonimizirali ali ne.

Uradna jezika konference sta angleščina in slovenščina.

Razširjeni povzetki naj bodo dolgi do 2-4 strani, polni prispevki pa 6-8 strani. Sestavljeni naj bodo v skladu s predlogo konference:

Prispevke zbiramo preko platforme EasyChair na tej povezavi.

Avtorji prispevkov naj ob oddaji označijo (med ključne besede vpišejo “študentski prispevek”), ali gre za študentski prispevek, kjer morajo biti vsi avtorji do- ali podiplomski študenti. Ti prispevki bodo imeli na konferenci svojo sekcijo, izbran in nagrajen pa bo tudi najboljši študentski prispevek.

Organizacija

Organizacijski odbor

  • Simon Dobrišek (predsednik, CJVT, FE)
  • Vitomir Štruc (FE)
  • Mojca Šorn (DARIAH-SI, INZ)
  • Katja Zupan (SDJT)
  • Jerneja Fridl (DARIAH-SI, ZRC SAZU)

Programski odbor

Predsedstvo programskega odbora

  • doc. dr. Darja Fišer, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani in Institut “Jožef Stefan” (SDJT, predsednica)
  • izr. prof. dr. Tomaž Erjavec, Institut “Jožef Stefan” (CLARIN.SI, )
  • izr. prof. dr. Simon Dobrišek, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani (CJVT)
  • dr. Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino (DARIAH-SI)
  • Iza Škrjanec (študentska sekcija, SDJT)

Člani programskega odbora

  • dr. Špela Arhar Holdt, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v Ljubljani (FF, FRI)
  • izr. prof. dr. Zoran Bosnić, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • doc. dr. Narvika Bovcon, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • doc. dr. Václav Cvrček, Inštitut češkega narodnega korpusa, Karlova univerza v Pragi
  • doc. dr. Helena Dobrovoljc, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU
  • dr. Jerneja Fridl, ZRC SAZU
  • dr. Polona Gantar, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • dr. Vojko Gorjanc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • dr. Jurij Hadalin, Inštitut za novejšo zgodovino
  • prof. dr. Miran Hladnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • prof. dr. Ivo Ipšić, Tehniška fakulteta, Univerza na Reki
  • doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU
  • prof. dr. Zdravko Kačič, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
  • dr. Koraljka Kuzman Šlogar, Inštitut za etnologijo in folkloristiko, Hrvaška
  • dr. Iztok Kosem, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani / Institut “Jožef Stefan”
  • dr. Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani
  • dr. Simon Krek, Institut “Jožef Stefan” / Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v Ljubljani
  • prof. dr. Cvetana Krstev, Filozofska fakulteta, Univerza v Beogradu
  • doc. dr. Drago Kunej, Glasbenonarodopisni inštitut, ZRC SAZU
  • doc. dr. Nikola Ljubešić, Institut “Jožef Stefan”
  • doc. dr. Nataša Logar, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
  • izr. prof. Matija Marolt, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • prof. dr. France Mihelič, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
  • doc. dr. Maja Miličević, Filološka fakulteta, Univerza v Beogradu
  • prof. dr. Dunja Mladenić, Laboratorij za umetno inteligenco, Institut “Jožef Stefan”
  • doc. dr. Matija Ogrin, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU
  • izr. prof. dr. Karmen Pižorn, Pedagoška Fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • doc. dr. Dan Podjed, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU
  • prof. dr. Marko Robnik-Šikonja, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • dr. Tanja Samardžić, Univerza v Zurichu
  • dr. Miha Seručnik, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU
  • prof. dr. Franc Solina, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani
  • prof. dr. Marko Stabej, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • dr. Kristina Štrkalj Despot, Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje, Hrvaška
  • dr. Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino
  • doc. dr. Jan Šnajder, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, Univerza v Zagrebu
  • doc. dr. Janez Štebe, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
  • dr. Simon Šuster, Raziskovalni center za računalniško jezikoslovje in psiholingvistiko, Univerza v Antwerpnu
  • dr. Toma Tasovac, Beograjski center za digitalno humanistiko/Trinity College Dublin
  • doc. dr. Darinka Verdonik, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
  • izr. prof. dr. Aleš Vaupotič, Raziskovalni center za humanistiko, Univerza v Novi Gorici
  • prof. dr. Špela Vintar, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • prof. dr. Jerneja Žganec Gros, Alpineon d.o.o.