Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno, samostojno, interdisciplinarno združenje oseb, ki se ukvarjajo z jezikovnimi tehnologijami in njihovimi viri (v nadaljevanju: jezikovnimi tehnologijami) z raziskovalnega, razvojnega, pedagoškega, uporabniškega ali drugih vidikov oz. se s teh vidikov zanimajo zanje. Delo društva je v prvi vrsti usmerjeno k jezikovnim tehnologijam oz. njihovim oblikam, ki vključujejo tudi slovenski jezik.
Društvo je pravna oseba.
Društvo deluje na območju Republike Slovenije. Sedež društva je v Ljubljani, na Jamovi 39.
Ime društva je Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (s kratico SDJT); v stikih s tujino se uporablja angleško ime Slovenian Language Technologies Society (s kratico SLTS). Kot ime se lahko uporablja skrajšana oblika Društvo za jezikovne tehnologije (s kratico DJT).
Pečat društva je okrogel; v njem je v krogu napis "Slovensko društvo za jezikovne tehnologije" in v sredini "SDJT".
Društvo se lahko včlani v mednarodne organizacije s podobnimi cilji in nameni z internim odlokom, brez spremembe tega statuta. Društvo lahko na območju RS sodeluje z vsemi organizacijami oz. združenji, ki imajo podobna področja delovanja ali zanimanja, kot so opredeljena za individualne člane v 1. členu tega statuta.
Delovanje društva je javno. Člane o svojem delovanju obvešča s periodičnimi poročili. Zapisniki organov društva so članom dostopni na sedežu društva. Seje organov društva so odprte tudi za člane, ki niso člani posameznega organa, vendar ti člani na njih sodelujejo brez pravice odločanja. Obveščanje širše javnosti poteka z objavljanjem obvestil in prispevkov v strokovnem, periodičnem in dnevnem tisku ter drugih sredstvih javnega obveščanja. Društvo lahko na svoje seje oz. srečanja vabi novinarje, organizira tiskovne konference, okrogle mize ipd. Sporočila za javnost dajeta predsednik oz. upravni odbor društva.
Društvo prireja strokovna, znanstvena in informativna srečanja različnih oblik.
Naloge društva so:
Zavedajoč se pomena, ki ga v sodobnem svetu ima jezik ne le kot sredstvo komunikacije, ampak tudi kot določevalec političnih, ekonomskih in drugih možnosti posamezne nacionalne skupnosti ter njene identitete, razpoznavnosti in kulturne samostojnosti v vse tesnejših mednarodnih integracijah se Društvo za jezikovne tehnologije vključuje tudi v oblikovanje pobud in v prizadevanja, ki bodo pomagala slovenski jezik uveljaviti v teh pogledih. Pri tem ravna kot društvo v javnem interesu in med drugim sodeluje pri opredeljevanju in razreševanju vprašanj, ki so na tem področju nacionalnega pomena in presegajo interese njegovih članov.
V tem okviru društvo zavzema stališča do strokovnih vprašanj, daje pobude znanstvenim, izobraževalnim, strokovnim in državnim ustanovam oz. organom ter po lastni presoji ali na željo teh ali drugih ustanov oblikuje mnenja oz. priporočila glede jezikovnih tehnologij. Društvo daje pobude na področju raziskovanja in razvoja jezikovnih tehnologij, izobraževanja v zvezi z njimi, njihove uporabe in sodelovanja vseh zainteresiranih usposobljenih skupin na teh področjih. Naloge opravlja prek svojih organov in skupin, med drugim z organiziranjem predavanj, seminarjev, posvetovanj, kongresov in izdajanjem publikacij.
Vsakdo lahko postane član društva in v njem deluje pod enakimi pogoji. Člani društva so lahko tudi tuji državljani, in sicer pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Društvo ima redne in častne člane.
Redni član društva je lahko vsaka fizična oseba, ki:
Za vse kandidate za člane velja, da so dokončno potrjeni kot člani šele po sklepu upravnega odbora. Pristopne izjave se praviloma obravnavajo na naslednji seji upravnega odbora. Kandidat dobi pisno obvestilo o odločitvi upravnega odbora. Upravni odbor lahko sprejem z večino glasov tudi zavrne.
Častni člani so posamezniki, ki imajo ali so imeli poseben pomen pri razvoju jezikovnih tehnologij oziroma njihovih konstitutivnih področij.
Naziv častnega člana podeli zbor društva na utemeljen predlog upravnega odbora.
Pravice vseh članov društva so, da:
Dolžnosti rednih članov društva so:
Pravice rednih članov društva so:
Pravice častnih članov:
Članstvo v društvu preneha:
Organi društva so:
1. zbor,
2. upravni odbor,
3. nadzorni odbor,
4. častno razsodišče.
Mandatna doba članov posameznih organov je 4 leta. Člani so lahko večkrat izvoljeni v isti organ društva.
Praviloma so v organih enakopravno zastopani člani s posameznih področij jezikovnih tehnologij.
Zbor je najvišji organ društva; sestavljajo ga vsi redni člani. Zasedanje zbora je redno ali izredno. Zbor sklicuje upravni odbor. Redni zbor se skliče najmanj enkrat vsako leto. Izredni zbor se skliče na podlagi sklepa upravnega odbora, nadzornega odbora ali najmanj ene tretjine članov društva.
Če upravni odbor, ki je dolžan sklicati izredni zbor, tega ne stori v 30 dneh po sprejetem zahtevku, skliče zbor sklicatelj sam s predloženim dnevnim redom.
Dnevni red mora biti objavljen najmanj teden dni pred zborom. Zbor je sklepčen, če je prisotna najmanj polovica članov. V primeru, da ob napovedanem času začetka zbora ni prisotnih potrebno število članov, se počaka pol ure, nakar je zbor sklepčen, če je navzočih vsaj 10 članov.
Za zbor se izvoli delovno predsedstvo, ki ga izberejo prisotni člani na predlog sklicatelja. Predsedstvo šteje tri člane, ki si izberejo predsednika delovnega predsedstva. Zbor izvoli še zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika.
Zbor sprejema odločitve in sklepe z običajno večino glasov prisotnih, razen odločitve o prenehanju društva ter sprejetju in spremembah statuta društva, ki jo sprejme zbor z dvotretjinsko večino prisotnih. O zboru se piše zapisnik s sklepi zbora. Zapisnik podpišejo zapisnikar, overovatelja in delovni predsednik.
Redni zbor opravlja predvsem naslednje naloge:
Izredni zbor razpravlja in sprejema odločitve le o vprašanjih, zaradi katerih je bil sklican.
Dogovori o zadevah društva se praviloma opravijo elektronsko (prek elektronske pošte). Upravni odbor določi, katere odločitve, ki so v pristojnosti zbora, je mogoče sprejeti na tak način.
Upravni odbor odloči, kdo vodi elektronsko komunikacijo.
Upravni odbor je izvršilni organ društva.
Sestavljajo ga:
V posebnih primerih lahko predsednika nadomešča katerikoli član upravnega odbora, ki ga je za to zaprosil predsednik.
Predsednika, tajnika, blagajnika in člana upravnega odbora izvoli zbor društva.
Upravni odbor ima zlasti naslednje naloge:
Del nalog upravnega odbora lahko opravlja ožji upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, tajnik in blagajnik. Namen in pristojnost ožjega upravnega odbora je le hitro sprejemanje in izvrševanje manj pomembnih tekočih odločitev. Ožji upravni odbor mora na prvi naslednji seji upravnega odbora v popolni sestavi predstaviti tako opravljene odločitve, ki jih upravni odbor lahko na isti seji tudi razveljavi.
Upravni odbor dela na sejah. Veljavno odloča, če je na posamezni seji navzoča več kot polovica njegovih članov. Sklepe sprejema z večino navzočih glasov.
Za delo upravnega odbora prav tako velja 14. člen; o uporabi elektronske oblike dogovarjanja in odločanja v tem primeru in odločita predsednik ali tajnik.
Dolžnosti predsednika društva so:
Njegove dolžnosti v primeru daljše odsotnosti prevzame namestnik, ki je izbran med člani upravnega odbora.
Za svoje delo je predsednik odgovoren upravnemu odboru in zboru društva.
Dolžnosti blagajnika so:
Blagajnik je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in zboru društva.
Dolžnosti tajnika so:
Tajnik je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in zboru društva.
Nadzorni odbor sestavljajo 3 člani, ki jih izvoli zbor društva za dobo štirih let. Člani izmed sebe izberejo predsednika.
Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter nadzira materialno in finančno poslovanje društva in o tem poroča zboru, kateremu je odgovoren za svoje delo. Sestaja se po potrebi.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani upravnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati. Za sklepčnost nadzornega odbora se morajo seje udeležiti vsi njegovi člani. Njegovi sklepi so veljavni, če sta zanje dva izmed treh članov.
Častno razsodišče ima nalogo disciplinskega organa. Obravnava kršitve članov društva, npr. kršenje statuta, programa in discipline.
Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku izreče častno razsodišče, so:
Častno razsodišče razsoja tudi v sporih med člani. Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče ima prizadeti pravico pritožbe na zbor kot drugostopenjski organ.
Častno razsodišče sestavljajo predsednik razsodišča in dva člana, ki jih izvoli zbor. Predsednik razsodišča poroča upravnemu odboru za vsak primer posebej in sproti.
Pri delu razsodišča se primerno uporabljajo splošna načela postopka pred rednimi sodišči.
Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katere je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja med člane društva je nična.
Društvo sme uporabljati sredstva v skladu s svojim programom. Finančno posluje po zaključnem računu, sprejetem na zboru društva. Odredbodajalec je upravni odbor društva ali njegov predsednik, če je za to pooblaščen od upravnega odbora.
Finančno in materialno poslovanje vodi blagajnik. Finančno oziroma materialno poslovanje je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno-materialno dokumentacijo.
Društvo zagotavlja podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju v skladu z računovodskim standardom za društva.
Društvu je omogočena morebitna pridobitna dejavnost (npr. v obliki znanstvenih srečanj in uporabe znanstvenih izsledkov), vendar le, če je namenjena izključno izvajanju njegovega programa na področju jezikovnih tehnologij.
Društvo ima račun pri Novi ljubljanski banki.
Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot njegova last vpisano v inventarno knjigo. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa upravnega odbora, nepremično pa le na podlagi sklepa zbora društva.
Društvo preneha obstajati:
V slučaju prenehanja društva zbor določi, komu se izroči njegovo premoženje. Če do tega ne pride, preide premoženje društva na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme zbor ustanovnih članov z dvotretjinsko večino. Od sprejetja statuta dalje štejejo za redne člane vsi, ki so bili sprejeti in vključeni v preliminarni imenik društva pred formalnim ustanovnim sestankom in podpišejo pristopno izjavo.